Skip to content

Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (17)

15. 11. 2020

1905 Rusija – Grenadir in pešak

Sliko grenadirja in pešaka v mrzli ruski zimi je leta 1905 naslikal Wojciech Kossak. Bil je sin slikarja Juliusza Kossaka. Pod očetovim vplivom je postal priznan slikar zgodovinskih tem, ki so spodbujale Poljake k boju za neodvisnost. V letih pred prvo svetovno vojno je ustvaril številne slike o Napoleonovih vojnah in se osredotočil na leto 1812.

Beseda grenadir izhaja iz francoske besede grenade (granata, ne mešati z Roccom Granato). Bili so specializirani vojaki za metanje granat in včasih za napad, ki so začeli delovati nekje sredi ali konec 17. stoletja. Izbirali so jih med največjimi in najmočnejšimi vojaki. Ko metanje granat v 18. stoletju postane nepomembno, so grenadirje še vedno izbirali med fizično najmočnejšimi vojaki, ki so vodili napade na bojnem polju, pogosto pa tudi na utrdbe na obleganih območjih. Najbolj znani so seveda Napoleonovi. V današnjem času izraz uporabljamo za vojaka, oboroženega z lansirnikom granat.

* * *

Včasih smo imeli na TV le en program in je bilo skoraj tako, kot je sedaj, ko jih je več kot dvesto. Prav tako nimaš kaj gledati. Same ponovitve. V marsikaterem filmu bi lahko zamenjala večino igralcev. Znam besedila na izust. Sploh v Schwarzeneggerjevih filmih ne bi bilo težav. Nekajkrat: »Vrnil se bom!« in smo zmagali. Edino Stevena Seagala pa ne bi mogla menjati, ker se ne znam tako garbat. Pa bi se rada znala. Sem ponovno malo zašla. Ko smo še imeli samo en program – TV Ljubljana, je bil ob sredah zvečer film. Včasih se je na ekranu pojavila Rapa Šuklje in deset ali več minut govorila o filmu. Ata je rekel, da je gotovo zanič, če je treba toliko razlagati in da smo ga dobili od neuvrščenih zastonj. Praviloma je bilo res tako. Čez en mesec pa na ekranu nasmejana Metka Šišernik: »Na željo mnogih gledalcev ponavljamo film z naslovom …« Pa spet isti. Tokrat brez gospe Šuklje. Mater, kolk so nas treniral!

Dolg uvod je bil potreben za razumevanje nadaljevanja, kajti na željo mnogih bralcev (konkretno enega) bom napisala nekaj o grenadirmaršu. To je stara jed, ki naj bi po legendi nastala v času napoleonskih vojn. Avstro-ogrski vojaki so marširali do onemoglosti, edina hrana, ki so jo imeli s seboj pa sta bila krompir in moka. Iznajdljiv kuhar je iz moke pripravil testo in ga zmešal s krompirjem. Za vojake bo že dobro, saj je lakota najboljši kuhar. Skozi desetletja se je jed raznesla v vse predele nekdanje monarhije. Recept pa je takšenle:

1/2 kg krompirja
300 g makaronov (polžkov)
1 čebula
2 žlici masti
2 žlici ocvirkov

Cel krompir skuhamo, ga olupimo in narežemo na rezine. Posebej skuhamo makarone. Na masti prepražimo čebulo, dodamo ocvirke (ali pa kar začnemo z ocvirkovo mastjo, ki jo je težko dobiti, če pa že, so ocvirki zmleti – bljak), dodamo narezan krompir, premešamo in malo popražimo. Dodamo še makarone, pomešamo in postrežemo. Živijo kalorije!

Poznajo jo predvsem narodi srednje Evrope. V Sloveniji se je najbolj udomačil v Zasavju, zato jo štejemo za staro knapovsko jed. Tu pravijo, da so jed k nam zanesli nemško govoreči delavci v steklarni in rudniku v Hrastniku. Poznajo ga tudi v Srbiji, kjer velja za tradicionalno jed predvsem v Sremu. Imenujejo ga »nasuvo«. Pogosto ga pripravljajo gradiščanski Hrvati v Avstriji. Znan pa je tudi kot purgerska hrana na ozemlju današnje Hrvaške, ki mu dodajo slanino. Če je narejen z bleki, ga predstavljajo kot tradicionalno primorsko jed. Lastijo pa si ga tudi Madžari, ki ga začinijo s papriko. Obvezno mora biti zraven solata.

S tem si nisem nič pomagala. Je pa lepo, da vsaj vemo, kje slika visi.

Slovarček:

  • purger: je vzdevek, ki se uporablja predvsem za prebivalce Zagreba, katerih predniki so se v Zagrebu rodili pred nekaj generacijami in so tam živeli. Vsak Zagrebčan ni purger. Beseda lahko označuje tudi prebivalce drugih mest, ki tam prebivajo več generacij, vendar se v tem primeru uporablja manj pogosto. Izhaja iz nemškega jezika, iz besede Bürger, v prevodu pa pomeni prebivalec mesta.
  • Rapa Šuklje: slovenska filmska, literarna in gledališka kritičarka, prevajalka in soustanoviteljica revije Ekran
  • Rocco Granata: italijansko-belgijski pevec, tekstopisec in harmonikar. Njegova najbolj znana pesem je Marina. Ploščo s to pesmijo so že ob prvi izdaji prodali v več kot milijon izvodih. https://www.youtube.com/watch?v=oe2efLqYN6Y

Viri:

Kraj: grenadirja sta v Rusiji, kje je slikal slikar, ne vemo; Cerknica (zbirka)
Datum:  1905 (nastanek slike)
Avtor: Wojciech Kossak
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica

4 komentarji leave one →
  1. 15. 11. 2020 07:50

    Če je namesto krompirja fižol, je pa porbiks, a ne da?

  2. Anonimno permalink
    15. 11. 2020 17:44

    Spoštovani Jer ej. imate mogoče kakšno razglednico ki ni iz Rusije

    • 16. 11. 2020 19:01

      Težko si predstavljamo, kako odročna in daleč od sveta je bila Cerknica brez časopisov, knjižnice, kina, televizije, radia, interneta, prometa v tridesetih letih prejšnjega stoletja. In kljub temu je v Cerknici bila v tistih časih zbirka razglednic, ki jim je bil skupni imenovalec kultura. G. Malovrha lahko zaradi tega samo občudujemo in ugibamo, koliko truda je bilo takrat potrebnega, da je v takšnem okolju lahko zbral takšno zbirko.

      Tisti, ki se ga spomnimo, vemo, da je bil skromen, dostojanstven in vreden spoštovanja.

  3. Drago permalink
    16. 11. 2020 17:16

    Tudi Wojciech je imel sina- slikarja Jerzy- ja. Oba sta bila s strani poljskih oblasti po drugi vojni cenzurirana. Tematika Jerzy- jevih slik Rusiji, tedaj SZ, namrec ni bila po godu.
    Lahko se pohvalimo, da smo tiskali trilogijo Kossak- ov za Polsko v Ljubljani v Mladinski knjigi.

Dodajte komentar

Discover more from Stare slike

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue Reading

%d bloggers like this: