1945 Borovnica – Železniški viadukt (2)

Na velikonočni četrtek 10. aprila 1941 je odhaja­joča jugoslovanska vojska razstrelila 7 kolon viadukta v dolžini blizu 200 m. Italijani, ki so počasi in previdno prodirali v državo, so prišli v Borovnico 13. aprila in se takoj lotili gradnje železne premostitve viadukta. Izdelava Roth-Waagnerjeve konstrukcije je trajala do 28. 6. 1941, kar je bil velik gradbeni podvig. Za okupa­torja je bil tako pomemben, da je na otvoritev obnovljenega viadukta prišel celo minister za promet. Vlaki so zelo počasi spet vozili po viaduktu. Zaradi nenehnih partizanskih diverzij in nevarnosti zavezniških bombnih napadov so Nemci leta 1944 zgradili zasilno 3 km dolgo obvozno progo preko barjanske zajede. Ker je imel ta odsek zelo majhen obseg krivine in izreden vzpon, so vlaki potrebovali dovprežne lokomotive.

Zavezniki so prvič bombardirali Borovnico 25. 2. 1944 in do 12. 4. 1945 je bilo še 18 bombnih napadov. Bilo je od 4 do 30 letal v skupini. Ker leži Borovnica v kotanji, obdani s hribi, so letala morala spuščati bombe z večje višine kot običajno. Zato so bombe padale tudi precej daleč od mostu. Še v 50-ih letih sem med vožnjo z vlakom videval bombne kraterje ob progi, sicer že poraščene s travo, prav do Podpeči. Zaradi takega približnega bombardiranja viadukta so zelo trpeli tudi prebivalci Borovnice. Na pokopališču je navedenih 14 imen žrtev, nekateri podatki kažejo še več. Porušenih je bilo mnogo hiš. Vsa bombardiranja so izvedli podnevi, razen 26. 9. 1944, ko je padlo na most in okolico okrog 300 težkih bomb. Domačin, očividec te akcije, mi je pripovedoval, da so prva letala odvrgla svetleče granate, tako da je bilo v Borovnici kot podnevi, potem pa je z naslednjimi letali prišel “sodni dan:” Konec prometa čez viadukt je bil 27. 12. 1944, ko so bombe porušile železno premostitev. Marca 1945 so zavezniki porušili še med vojno zgrajeno zasilno obvozno povezavo. Ob umiku je nemška vojska 5. 5. 1945 razstrelila še preostanek kovinske konstrukcije, za bližnji Jelenov most pa jim je zmanjkalo razstreliva.

Po koncu vojne so zaradi dotrajanosti hrastovih pilotov dokončno opustili misel na obnovo viadukta. Namesto njega so zgradili 11 km dolgo progo preko nenosilnih barjanskih tal od Preserja do Verda. Zaradi pogrezanja nasipnega materiala, kar je zelo upočasnilo dela, je bila proga dokončana šele leta 1947. Pri gradnji je sodelovalo tudi 750 mladih brigadirjev, o čemer priča plošča na peronu železniške postaje v Borovnici.

A zgodba o viaduktu se tu še ne konča. Zadnjih 5 stebrov v smeri proti stari postaji so razstrelili februarja 1950. Napaka pri vžigu razstreliva pod 21. stebrom je povzročila, da je obstal. Spominjam se, da so tedaj v časopisih že pisali, da bi ga bilo dobro ohraniti in tako je od leta 1992 postal zaščitena tehniška dediščina, vredna ogleda. Kakih 20 m visok steber stoji danes sredi Borovnice. Šele, ko stojiš pod njim, začutiš, kako impozantna gradnja je bil viadukt. Steber Borovničani ohranjajo, nekoliko je proti vrhu poraščen in tam gnezdijo ptice. Velike količine kamna s podrtega viadukta so porabili za gradnjo obvozne proge, mnogim domačinom pa je prišel še prav pri obnovi hiš. Nekaj so ga tudi uporabili za utrditev savskega brega v Beogradu. Železniško postajo, ki je stala na zgornjem izteku viadukta in je bila med bombardiranji porušena, je nadomestila nova v dolini. S sodobnejšo arhitekturo odstopa od starih postaj na progi.

Viri:

• Enciklopedija Slovenije, 1. del, stran 331
• Spletna stran Občine Borovnica
• Ivan Mohorič, Stane Kumar: Zgodovina železnic na Slovenskem. Slovenska matica, 1968.

Kraj: Borovnica
Datum: 1945
Avtor: neznan, (skoraj zagotovo je bil vojak, ali je bil vojaški reporter ni znano)
Zbirka – originali: M. G., Logatec
Vir: fotografski atelje Anton Vilar st., Logatec
Skenirano: 2017 Milan Trobič
Oblika: skenirana datoteka