Skip to content

1979 Postojna – Gaudeamus igitur

27. 12. 2021

Ob zaključku gimnazije, še pred maturo, smo vsi prejeli takle list. Imenuje se spominska diploma maturantov. Avtor je Luka Kramolc. Na njem je znamenita pesem Gaudeaumus igitur v latinščini in slovenščini z notnim zapisom. Slednje mi ne pomaga preveč, ker pravijo, da nimam posluha. Saj se motijo, ampak prepevati so mi pa vseeno prepovedali. Le na plejbek.

“De Brevitate Vitae” (O kratkosti življenja), bolj znano kot “Gaudeamus igitur” (Zato naj se veselimo) ali samo “Gaudeamus« je priljubljena akademska pesem. Kitic je deset, ponavadi se prepeva le prvi dve. Izvira iz neke stare spokorniške pesmi iz leta 1267. Današnjo obliko ji je dal leta 1781 C. W. Kindleben z naslovom “De brevitate vitae” (O kratkosti življenja), v slovenščino jo je prevedel Anton Sovrè. Je lahkotna skladba in uradna pesem številnih šol, fakultet, univerz, institucij in športnih društev ter uradna himna Mednarodne športne zveze.

Notni zapis za pričujočo melodijo je bil prvič natisnjen leta 1782 v Leipzigu. Evidentno pa je, da je melodija starejša. Prva objava latinskega besedila z današnjo melodijo je bila najbrž v zapisih za opero Doktor Faust Ignaza Waltersa.

S svojega maturantskega plesa se ne spomnim ničesar. Vsaj zanimivega ne. Bom pa povedala, kako sem goljufala pri maturi na ustnem delu iz angleškega jezika – zdaj, ko sem že v penziji. Le-te mi ne morejo vzeti, maturitetno spričevalo mi pa lahko. Sedaj ga ne potrebujem več. Znanje mi bo v vsakem primeru ostalo.

Še danes vidim razred, kjer je bil ustni izpit. Nasproti vhoda je sedela komisija. Desno od vrat je bila miza z listki, na katerih so bila vprašanja. Da ne bi kdo jamral, da so ga zafrkavali, si sam izvlekel listek. Čista loterija vam rečem. Naj vmes povem še to, da se zadnje angleške lekcije, poleg mene, ni nihče več učil. Konec gimnazije, maturantski izlet pred vrati, 18 let, poletje – kakšno učenje neki. Zadnja lekcija je imela naslov »How Sixteen Searching for Identity?« (kako šestnajstletnik išče identiteto). Ne, ne spomnim se. Sem pogledala v učbenik za angleščino. Grem sedaj nazaj v razred s komisijo in vprašanji. Listki na mizi so bili lepo razporejeni. Vsi so bili že porumeneli, trije pa beli kot novo zapadel sneg. Ne vem, kje sem imela tedaj pamet in misli, ampak brez premišljanja sem pograbila najbolj belega. Saj bi morala vedeti! Mladost je norost! Velika! In kaj je bilo na njem? Ravno tista nepredelana lekcija! Očitno me imajo nebesa rada in me je Bog pogledal skozi največje okno, saj sem dobila štirico. Pozabila pa ne. Svoje neumnosti že ne.

Slovarček:

  • Luka Kramolc: slovenski skladatelj, pedagog, zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi, * 14. oktober 1892, Šentanel nad Prevaljami, † 12. februar 1974, Ljubljana
  • C. W. Kindleben – Christian Wilhelm Kindleben: nemški teolog, pisatelj in publicist, *4. oktobra 1748 v Berlinu, † 1785 v Jeni ali Dresdnu
  • Anton Sovre: slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana

Viri:

Kraj: Postojna
Datum: 1979
Avtor: Luka Kramolc, založila Državna založba Slovenije
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 26. 9. 2021
Oblika: dokument

One Comment leave one →
  1. francmazi permalink
    27. 12. 2021 10:43

    Ob dopadljivem opisu mature sem se spomnil anekdote o našem največjem antično grškem filologu Antonu Sovretu, ki ga Ivanka omenja. Že v poznih letih, ko je še vedno neutrudno prevajal grške spise, je povedal znancu, da mu je zdravnik svetoval, naj nujno spremeni način življenja. ” Sem ga ubogal,” je povedal, “pisalno mizo sem premaknil malo bolj k oknu.”

    Liked by 5 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: