Matija in Ivana sta domov prišla s prvorojencem, ki je po bloški navadi nosil očetovo ime Matija in je bil rojen leta 1904 v Clevelandu. Pri Malizjevih so se nato po vrsti rodili še Ivana 1907, Jakob 1909, Janez 1911, Marija 1914, France 1916, Rudolf 1919 in kot zadnji Lojze 1921. Sin Matija je imel zahvaljujoč rojstvu v Ameriki tudi ameriško državljanstvo. Ko je odrastel, je lahko ponovno krenil čez lužo, kljub temu da je Amerika kmalu po 1. svetovni vojni zaprla vrata za priseljence. Žal je pri 22. letih tam tudi umrl v rudniški nesreči. Drugi sin Jakob je umrl kot otrok in tako je najstarejši fant postal Janez in bil s tem določen za prevzem domačije. Hči Ivana se je leta 1930 omožila na Lipsenj k Lončarjevim z ženinom Francem Grbcem. Predvidevamo, da se je Janez pred tem dogodkom slikal pri fotografu Šegi iz Grahovega s svojima sestrama.
Marija je tako kot vsa kmečka dekleta odraščala doma. Razgledani starši so jo dali v razne tečaje, gospodinjski tečaj, šiviljski tečaj …, da jo čim bolj pripravijo za zakon in samostojno življenje. Na veliko presenečenje staršev pa se je Marija, skupaj s svojo sosedo Anico Zakrajšek – Štruklovcovo, odločila drugače. Leta 1940 sta odšli v Ljubljano v samostan. Sprejeti sta bili v red Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk. Marija je prevzela novo ime Heribalda, Anica pa ime Herenija. Imeni sta obdržali do smrti v pozni starosti. Po 2. svetovni vojni za usmiljenke, po politični odločitvi, ni bilo več prostora v slovenskih bolnišnicah. V drugih republikah ni bilo tako, zato je Marija odšla v Beograd, kjer je do konca delala v bolnišnicah. Tu se je spoznala z zdravnicama dr. Pavlo Jerina Lah in dr. Nado Lah, ki sta bili poročeni, prva z generalom Milanom Lahom, druga pa z diplomatom in šefom protokola tov. Tita Tonetom Lahom. Lahova sta bila iz znane Špelinove družine iz Loža. V pozni starosti je Marija živela v Ljubljani v domu za usmiljenke, ki se imenuje po ustanovitelju tega reda sv. Vincenciju Pavelskemu. Obstaja tudi tovrstni moški red, ki se imenuje Lazaristi. Znana sta slovenska škofa iz tega reda Gnidovec in Stres. Lahovi so Marijo iz hvaležnosti za njeno delo v Beogradu pogosto obiskali v domu, ko so prišli iz Beograda na obisk v Slovenijo.
Ivana se je, kot smo napisali, poročila na Lipsenj. Z možem Francetom sta imela dva otroka, Franceta in Danico. Iz njenega rodu na Lipsenju je tudi donedavna slovenska biatlonska reprezentantka Urška Poje.
Janez, ki mu je bila namenjena kmetija, je bil tako kot vsi Malizjevi,
u∂čan fant. Zanimalo ga je umno kmetovanje, predvsem pa delo pri živini. Opravil je več tečajev in postal znan svetovalec pri živinskih boleznih, sam je npr. predrl vamp govedu ob napenjanju, pomagal je pri težkih telitvah ipd. Leta 1930 je bil med ustanovnimi člani PGD Velike Bloke. Ko sem razmišljal o tej generaciji bloških gospodarjev, me je prešinilo, da se tisti, ki so bili rojeni pred koncem 1. svetovne vojne, niso nikoli spoprijateljili z motorizacijo. Ostali so pri vožnji s kolesom, vožnja z mopedom ali celo avtomobilom jih nista prevzela. Izjema je bila v poznih letih kakšna BCS kosilnica z vozičkom.
Janez se je po vojni poročil s sosedo Koščakovo Justino, s katero sta se za poroko zmenila menda kar v Beli krajini, kjer sta bila pri partizanih. Rodila sta se jima Milena in Janez, en sinek pa je umrl v otroški postelji. Njuna hči Milena, ki danes živi v Velikih Blokah, mi je pokazala družinski album in med drugimi tudi to lepo sliko. Janez je umrl pri 63. letih za hudo boleznijo.
Slovarček:
- u∂čan: dober, nadarjen učenec
Viri:
- Milena Škrabec, Velike Bloke
- Lojze Škrabec, Velike Bloke
- Jože Tišler, Markovec
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1930 – ocenjeno
Avtor: Šega, Grahovo
Zbirka: Milena Škrabec
Skenirano: 9. 1. 2016
Oblika: fotografija