1963 Rakov Škocjan – Piknik

Fotografija je nastala na enem od piknikov v Rakovem Škocjanu. Tokratni sestavi bi lahko rekli »malo mešano«. Skupni imenovalec je »žlahta« Juvančič – staro in mlado.

Čas poletje 1963.

Vzrok, mogoče poroka Miljane in Jožeta, ali pa v pričakovanju veselega dogodka. Njuna hčerka Irma se je še skrivala v varnem zavetju mamice.

Pikniki v Rakovem Škocjanu so se odvijali na več lokacijah, na katerih so se tudi pripravljale različne specialitete. Zajec v vinski omaki s krompirjem, pujsek na sto in en način, vse vrste pečenih rib, pečen krompir v žerjavici in še bi lahko našteval. Sam imam rad predvsem vse vrste zelenjave samo, če je predelana v mesne dobrote. Pravijo, da je korenček zdrav za boljši vid. Toda zakaj bi se trudil z njim, saj imam očala za na blizu in daleč. Moram pa priznati, da se na teh piknikih ne spominjam čevapčičev, ki so danes tudi zelo okusna predelana zelenjava.

Najbolj znan »piknik plac« pa je imel svoje ime, in sicer »Rižot plac«, na katerem se je pripravljal predvsem zajčji rižot. Ime mu je dal Aleks Domicelj, ki je bil stalni gost na tej lokaciji. V bližini je tudi manjši hladen izvir, ki daje čisto pitno vodo tudi v največji vročini in je bil naravni hladilnik za ustrezno pijačo glede na izbor kuharja na pikniku. (vino, pivo, sok …).

Od leve stojijo:

• Minka Gorjanc (Cankar),
• Angelca Juvančič (Krištof),
• Frančiška Juvančič (Cankar),
• Avgusta Petrovčič,
• za njima Mirko Juvančič.

Čepijo:

• Marija – Mici Arko (Juvančič),
• Miljana Petrovčič (Juvančič),
• Janez (žal se priimka ne spomnim) in
• Jože Petrovčič.

Po sliki sodeč, so v ozadju še nekateri udeleženci, ki so se skrivali ali pa pokušali jedi, ki jih je po predpasniku sodeč pripravljala Angelca Juvančič moja »mamca«, kot smo jo klicali otroci. Lahko pa so bili le »žejni«.

Od leve stojijo:

• Frančiška Juvančič (Žnidaršič),
• Magda Banfi (Juvančič),
• v naročju sin Bela,
• Bela Banfi,
• za njima Stojan Juvančič.

Čepijo:

• Jasna Kostanjevec (Mežgoj),
• Valentina – Tinca Seliškar (Juvančič),
• v naročju Irena Fišer (Mežgoj) in
• Jolanda Cesar (Banfi).

Takih piknikov je bilo še več. Na piknik smo se po navadi odpravili peš v jutranjih urah po poti, ki je peljala od naše hiše do mejnega kamna Rapalske meje, preko železnice in razvalin bunkerja po poti skozi gozd mimo Zelških jam ali pa naravnost do takrat aktualnega kopališča v reki Rak. Za »Rižot Plac« smo šli mimo jam in v drugem ovinku v smeri hotela desno skozi gozd do izvira. Pripadajočo opremo in prepotrebno hrano in pijačo pa je pripeljal zadolžen za dostavo. Tudi povratek v večernih urah je potekal enako kot prihod. Od športnih dejavnosti je bil aktualen nogomet, badminton in odbojka. Sam sem bil dežurni fotograf začetnik.

Danes poteka označena pot v Rakov Škocjan po Škocjanski poti, naprej levo pod gozdom in pod podhodom pod železnico neposredno od zgoraj omenjenih razvalinah bunkerja, potem pa približno po istih poteh kot nekoč proti dolini reke Rak.

V spominu pa imam tudi piknik leta 1974 na lokaciji pod daljnovodom ob krožni poti v Rakovem Škocjanu v sestavi prijateljev – »štiriperesne deteljice«, kot smo se imenovali, žal že pokojna Franci Urbas in Ivo Raljevič, ter Anton Založnik in jaz. Pridružil pa se nam je še Jože Rajk z družino, ki je v tem času prišel za šefa železniške postaje na Rakek. Vsi seveda z družinami. Osrednji dogodek »Meni pečen zajec s krompirjem v vinski omaki«. Glavni kuhar jaz osebno, asistenca ostali štirje: Franci, Ivo, Tone in Jože. So pa bili ostali fantje zadolženi še za dodatno prehrano, med drugim tudi za čevapčiče, ki so bili tedaj že popularni, ter seveda za ustrezno vrsto pijače.

Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 1963
Avtor: Miroslav Juvančič
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 8. 12. 2021
Oblika: fotografija