Skip to content

Stari trg 1967/68 – 7. razred

14. 04. 2022

Tudi to spominsko fotografijo, kot mnogo drugih, je ob zaključku šolskega leta 1967/68 posnel Jože Žnidaršič. Učenci so se s svojo razredničarko Rozko Berglez postavili pred objektiv kar na stopnicah pred nekdanjim TVD Partizanom.

Rozka Debevec por. Berglez je bila rojena v Begunjah pri Cerknici 1.9. 1931. Učiteljišče je končala v Ljubljani, kasneje pa je ob delu končala študij predmetne učiteljice likovnega pouka in gospodinjstva. Njeno prvo službeno mesto razredne učiteljice je bilo v Ilirski Bistrici. Po dveh letih pa se je zaposlila na OŠ Stari trg. Tu je spoznala življenjskega sopotnika, se poročila in rodili sta se jima dve hčerki: Nevenka in Slavica. Poučevala je drugi razred še v stari ljudski šoli, kjer je z družino tudi stanovala, dokler se niso preselili v svojo hišo na Ogradah. Ob njenem prihodu v Stari trg sta na šoli poučevali dve Rozki – Rozka Frank in Rozka Debevec. Pravijo, da sta si bili tudi zelo podobni. Bili sta dobri prijateljici, sodelavki in članici DPD Svoboda. Rozka Frank je kmalu odšla iz Loške doline, prijateljstvo med njima pa je ostalo. Usoda jima je naklonila tudi moža z enakim imenom – Slavko.

Ko sem prišla v šolskem letu 1958/ 59 v OŠ Stari trg, me je Rozka učila likovni pouk, gospodinjstvo in krožek vezenje. Mnogim generacijam je privzgojila čut za estetiko, nas poučila z osnovami gospodinjstva, predvsem pa je deklice in kasneje dekleta in žene naučila ABC pletenja, vezenja in kvačkanja. Spominjam se, da smo deklice osmega razreda delale vajenico vezenja. To je bil podolgovat kos bele tkanine, na katerega smo izvezle več vrst različnih vzorčkov, se naučile narediti vezan rob in ga zarobile z okrasnim šivom. Naučile smo se prišiti gumb, narediti gumbnico in zakrpati manjšo luknjo. Pod njenim budnim očesom in s potrpežljivo nazorno razlago smo si naredile tudi nekaj gotovih izdelkov. Sama sem si takrat izvezla kuhinjski prt in spletla rokavice z enim prstom. Pozimi, ko je bilo v razredih mrzlo, je imela večkrat krožek kar v svoji kuhinji. Takratne učenke se teh dogodkov s hvaležnostjo spominjajo. Kvačkanja, vezenja in pletenja ni samo poučevala, bil je tudi njen hobi. Doma je vsak prosti čas izkoristila za ročna dela. Hčerki radi povesta: Samo usedla se je, pa so bile že pletilke ali pa kvačka v rokah. Vsi pleteni izdelki njene družine so bili njeno delo – lepi, natančno izdelani, unikatni. Veliko vzorcev za kvačkanje je ustvarila sama, bila je inovativna, večkrat se ji je mimobežno ob opazovanju narave, porodila ideja in že je bil vzorček za nov prtiček narisan na papirju.

Poleg rednega dela v šoli je dežurala pri učnih urah v internatu. Enkrat tedensko je vodila v večernih urah telovadbo za učenke osnovne šole. Bila je aktivna članica DPD Svoboda, kjer je odigrala nekaj glavnih vlog (Svet brez sovraštva 1953, Rokovnjači 1953, Krog s kredo 1955, Na Trški gori 1956 …), kasneje pa se je ukvarjala predvsem s sceno, maskiranjem in kostumi.

Ko se je v Loški dolini ustanovilo Društvo žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina, se je tudi Rozka včlanila v društvo. Le-to je organiziralo tečaj kvačkanja in Rozka se je kot mentorica ponovno vrnila v vlogo učiteljice. Tečaj je potekal v jesenskem in zimskem času od 20. januarja 2009 do pomladi 2012, ko je Rozka hudo zbolela in 3. maja leta 2013 umrla.

Namen tečaja ja bil:

  • medgeneracijsko sodelovanje,
  • prenašanje znanja na mlajše rodove,
  • ohranjanje tovrstne kulturne dediščine.

Med delovanjem tečaja so tečajnice spoznale nekaj novih tehnik kvačkanja in izdelale precejšno število zahtevnejših izdelkov. Organizirale so razstavo ročnih del v gradu Snežnik in v klubskih prostorih kulturnega doma v Starem trgu. Izdelke pridnih in spretnih rok so razstavile po lastni izbiri, pri krajanih pa je njihovo ustvarjalno delo poželo veliko priznanj, pohval in zahval.

Rozka Berglez je bila mojstrica na svojem področju. Svoje bogato znanje in izkušnje je prenašala na druge, pedagoško znanje je bilo vedno prisotno in obdano z materinsko ljubeznijo. Tečajnice je imenovala “moje punčke”. Bila je skromna, delovna, vljudna, vedno dobrovoljna. Izžarevala je nagajivo iskrivost in hudomušnost.

16. januarja 2015 so tečajnice v spomin mentorici in članici priredile memorial v prostorih starotrške knjižnice z razstavo njenih izdelkov in izdelkov tečajnic s kulturnim programom.

  • Sedijo: Branko Grlj, Marija Zabukovec in razredničarka Rozka Berglez.
  • Srednja vrsta: Joža Nelec, Angelca Solomun, Andreja Prosenc, Sonja Hribar in Marica Antončič.
  • Zadnja vrsta: Olga Ožbolt, Marija Antončič, Ivanka Truden, Milka Turšič, Danica Lipovec in Bojan Baraga.

  • Sedijo: Milena Zalar, Vesna Žnidaršič, Nada Matevžič, Drago Hribar in Zdravko Kandare.
  • Srednja vrsta: Darinka Troha, Rada Vesel in Miloš Kovač.
  • Zadnja vrsta: Tone Strle, Dušan Žnidaršič, Stane Vesel, Franc Komidar, Stane Intihar in Vinko Bavec.

Viri:

  • Danica Janež
  • Drago Hribar
  • Francka Seljak
  • Nevenka Ule
  • Slavica Lunka

Kraj: Stari trg
Datum: 1968
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Joža Šumrada
Skenirano: 24. 4. 2022
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: