1942 Ljubljana – Talci

Oražmova hiša je stala na Pokopališki ulici v Ljubljani in do Žal je bilo manj kot dva kilometra ravne ceste. Ves teden so ljudje poslušali streljanje. Italijani so na Žalah streljali talce. Z bagrom so skopali veliko jamo, kamor so jih metali in površno zasuli. Naprej pa je bil prostor že za drugo jamo za naslednji dan.

V italijansko restavracijo na Gosposvetski ulici je priletela bomba. Ranila je »pet ljudi in pokrajinsko tajnico«. Emilio Grazioli in Mario Robotti sta za povračilo odredila ustrelitev petnajstih talcev. Kazen je bila izvršena trinajstega junija 1942.

Ob nedeljah sta teta in T. hodili na sprehod na Žale. Tam sta se naključno udeleževali pogrebov. Teta je rekla T., naj pogleda, kateri pogreb bo in sta šli zraven. Hodili so mimo jam, kamor so Italijani metali postreljene talce. Bili so tako površno zasuti, da so še noge gledale izpod zemlje.

Maja in junija 1942 so Italijani pobili po osem do deset talcev na dan. Imen nekaterih ni moč ugotoviti. 16. maja 1942 je skupina upornikov v Vrhpolju zajela italijanskega državljana. Istega dne so ustavili avtobus v istem kraju in s seboj odpeljali dva gasilca (Slovenca in Italijana) in odnesli nekaj zabojev korespondence. Ponoči istega dne so iztirili vlak. Posledica: ustrelitev šestih oseb, »ki so zagotovo krive terorističnega in komunističnega delovanja.« Ustrelili so jih 11. junija.

V Oražmovi hiši je bilo okno sobe obrnjeno na Pokopališko ulico. Neko jutro je bila ulica polna listkov z napisom »Živela OF« in to prav stražarju pred nosom. Italijani so zjutraj razbijali po Oražmovih vratih in jih naganjali pobirat listke. Naslednje jutro je bilo enako.

Streljanje talcev so uvedli Italijani spomladi 1942 na predlog poveljnika druge armade generala Maria Roatte. Bil je eden povračilnih ukrepov in hkrati ukrep za zaustavitev napadov na oficirje in vojake vojske, ki je »prišla med nas širiti kulturo«. Talce sta enakopravno izbirali policija in vojska za vsako smrtno žrtev med vojaki in lojalnimi Slovenci. Razlog, kraj in čas usmrtitve pa je določil štab XI. armadnega zbora. »Krivec« je imel 48 ur časa, da se je predal. V kolikor se ni, so talce ustrelili. Ustrelitve so bile javno naznanjene, brez imen žrtev.

Fašistična milica, ki je bila določena za eksekucije, je v Ljubljani usmrtila 96 ljudi na strelišču ob Dolenjski cesti in v Gramozni jami pri Tomačevem, 50 pa na kraju dejanja, zaradi katerega so jih ustrelili. Med temi je bilo tudi 24 poimensko znanih talcev, ki so bili usmrčeni po atentatu na bivšega bana dr. Marka Natlačena pred njegovo vilo na Poljanah. Največ talcev so ustrelili maja in junija 1942, kar 83. 28. januarja 1943 so usmrtili zadnjo skupino.

Nismo pozabili! Nekateri so.

* * *

Slike so iz knjige Zbornik fotografij iz NOB slovenskega naroda 1941 -1945, II. – 1. knjiga; Izdal in založil Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, odgovorni Milan Bevc; Tisk in vezava tiskarne ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana, 1959. Avtorja fotografij sta dr. J. Prešeren in Š. Letinič.

S poševnim tiskom so zapisane zgodbe, ki jih je povedala Tončka Jernejčič.

Slovarček:

• Emilio Grazioli: je bil italijanski fašistični politik in prefekt, visoki komisar za Ljubljansko pokrajino od 1941 do 1943.
• Mario Robotti: je bil general v kraljevi italijanski vojski, ki je poveljeval XI. korpusu med invazijo osi na Jugoslavijo v 2. svetovni vojni aprila 1941. Nato je postal vojaški poveljnik v Ljubljanski pokrajini, italijanskem območju okupirane Slovenije. Februarja 1943 je nasledil generala Maria Roatto kot poveljnik italijanske Druge armade v okupirani Jugoslaviji.
• Mario Roatta: je bil italijanski general, poveljnik druge armade, najbolj znan po svoji vlogi pri represiji italijanske vojske proti civilistom na slovenskih in hrvaških območjih okupirane Jugoslavije med drugo svetovno vojno.
• LRS: Ljudska republika Slovenija
• ČZP: Časopisno založniško podjetje

Viri:

• Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja Slovenskega naroda – 2. knjiga
• Tončka Jernejčič
• Tone Ferenc: “Ubija se premalo”: Obsojeni na smrt – Talci – Ustreljeni v Ljubljanski pokrajini 1941-1943: Dokumenti. Inštitut za novejšo zgodovino: Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1999, 323 strani, ilustr.
• Prosveta (15.10.1942), letnik 34, številka 204. URN:NBN:SI:DOC-O2BEZCKQ from http://www.dlib.si

Kraj: Ljubljana
Datum: 1942
Avtor: dr. J. Prešeren in Š. Letinič
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 4. 3. 2022
Oblika: publikacija