Skip to content

1876/79 Unec – Težave Ljudske šole Unec ter njena učenca France in Janez Jager

12. 07. 2022

Od osmih otrok Andreja in Katerine Jager (roj. Primožič) je med leti 1876 in 1882 Ljudsko šolo na Uncu obiskovalo vsaj pet: France, Janez, Andrej, Marija in Ludvik. Najstarejši France je kot izgleda začel s šolanjem na Vrhniki (15. 9. 1875), že naslednje leto pa že šolo na Uncu (15. 9. 1876). Po tem sodeč, se je družina, iz do šole bolj oddaljene čuvajnice nad Bistro, preselila v čuvajnico nad Ivanjim selom leta 1876, da so imeli otroci lažji dostop do šole. S šolskim letom 1876/77 je pričel obiskovati šolo na Uncu tudi Janez Jager, in to pri dobrih petih letih starosti (v šolskem zapisniku I. razredne ljudske šole na Uncu je zabeleženo: vstopil v šolo 16. 9. 1876). O Francetu je bilo že veliko zapisanega in dodani dokumenti, tokrat pa so priloženi dokumenti šole na Uncu za Janeza.

Kar precej spoznanj o Francetu in Janezu Jagru je bilo že objavljeno na starih slikah, zato se bom tokrat podal v predstavitev unške ljudske šole v času, ko sta jo obiskovala. Na Uncu sta v tem obdobju službovala vodja ljudske šole Ivan Poženel (vodja šole 1871-1886) in župnik Franc Klemenc (učitelj verouka 1875-1898), ki se nista prav posebno razumela, lahko bi rekli, da sta se gledala kot pes in mačka. Krajni šolski svet, ki mu je načeloval župnik in veroučitelj Franc Klemenc, ni imel pravega posluha za potrebe šole. C. kr. deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker je ob obisku 19. januarja 1877 pohvalil delo na šoli: “samo to mu nikakor ne dopada da šolski vodja, kateremu se postavno pripoznava kuhinja in ognjišče ima še vedno z mežnarjem skupaj kuhinjo in ognjišče.” Dne 26. 8. 1877 je nov krajni šolski svet “na prošnjo gosp. šol. vodja da naj se mu začasno železno prihranivno ognjišče (Sparherd) v prvem nadstropju v šoli napravi da ne bode treba skupaj z mežnarjem kuhati in pa streha na šoli popravi”, odgovoril: “mi imamo že s farovžem dosti stroškov, potrpite in počakajte ugodnejših časov!? Le z besedami ‘bomo že, bomo že’ odgovarjal toliko časa, da je mraz za zidarska dela ne več pripraven čas nastopil. Odložilo se je toraj, da odložilo se je, in sicer zato, ker vsaka šolska reč lahko!? čaka, do vgodnejših časov!?” 

Poženel je v šolski kroniki ob obisku šolskega nadzornika še zapisal: “Šolski vrt je gospodu tudi po volji, samo to mu ne dopade ker preveč visi, in je željo izrekel, da bi se malo bolj splaniral.” 

Ivan Poženel je kot zagnan sadjar, vrtnar in čebelar (s čebelarstvom se je pri njem srečal in navdušil tudi France Jager) želel urediti šolski vrt, kot so tedaj svetovale šolske oblasti, saj je Slavni deželni odbor poslal šolam  “crteže zaradi šolskih vrtov po katerih se moramo ravnati,” zapiše v šolski kroniki učitelj Poženel. Pri udejanjanju navodil za ureditev šolskih vrtov pa je g. vodja šole Ivan Poženel naletel na nepremostljive težave in nerazumevanje krajevnih šolskih oblasti, ki so na vsakem koraku dajala prednost g. župniku pred g. učiteljem.

Pa se spet zazrimo v šolsko kroniko: “Zaradi prostora na šolskem vrtu ukazal je g. vodja šole, da naj se 2 stari češpljevi drevesi na vrtu izkopljete. A drevesi še nista bili izkopani kar pride 10. marca (1878) poljski čuvaj k g. učitelju in mu reče, soseska ne pusti nobenega drevesa na šolskem vrtu izkopati.”

Učitelj Poženel se je na to nerazumevajočo odločitev soseske pritožil na Slavno srenjsko predstavništvo, pa so namesto odgovora, kmalu potem ko so na srez dobili vlogo, prišli na šolski vrt:

“g. g. France Klemenc župnik in predsednik kr. šol. sveta, Ant. Jeršan, ud kr. šol. sveta in srenjski odbornik, Matija Gabrejna ud kr. šol. sveta in podžupan in Ant. Gnjezda ud kr. šol. sv. in namestnik podžupanov. Ko še gosp. učenika na šolski vrt pokličejo začne neki ud š. sv. tako le povpraševati gosp. učenika: Čigav je vrt? Odgovor na to šolski. Čigava je šola? Soseskina. Šola je soseskina, toraj je tudi vrt soseskin, in soseska naredi lehko z vrtom kar jej je drago – nje lastnina je. G. učitelj reče nato: a vendar je vrt učiteljnu v varstvo izročen in ker je šolski da ga za šolske namene pripravlja in urejuje. Ravno iz tega namena hotel je g. učitelj 2 stari češpljevi drevesi iz šol. vrta odpraviti kjer preveč prostora na šol. vrtu jemljeti na katerem prostoru bi se lehko šol. otroci marsikaj koristnega in potrebnega učili, kjer je vrt za šolske potrebe in namene, kakor je v dopisu šol. vodstva dne 12. marca 1878 štev. 11. sl. srenjskemu tukejšnjemu predstojništvu razloženo, veliko premajhen.” 

Neki ud odgovori na to: Janez! – (on je menil gosp. učitelja) vi ne smete ničesar iz vrta izkopati ako mi ne dovolimo. Da boste pa vedili čemu smo danes semkaj prišli, Vam brž povemo, da bomo polovico tega vrta dali gosp. župniku dokler pri nas ostane. Gosp. župniku so odmerili tedaj za osobo in čas njegovega bivanja na Uncu spodnji del vrta, kjer je najrodovitnejša zemlja in raven svet, gosp. učitelju pa zgorni del na hribčku, kjer je peščeno in zelo kamenito. Nekoliko peščenega sveta se je k zgornemu prikupilo, in mali trivogelni vrtiček pri novem britofu je gosp. župnik odstopil gosp. učitelju v porabo, kjer je preblizu pokopališča, tedaj je sad neokusen kateri v njemu izraste. G. učitelj se je temu vstavljal.

Viri:

  • Kronika ljudske šole Unec

Kraj: Unec
Datum: 1876-1879
Avtor: fotografiral Perko 2007
Zbirka: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Skenirano: —
Oblika: dokument

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: