Skip to content

1954 Cerknica – Dobri vojak Švejk

9. 09. 2022

Leta 1954 so zagnani mladi domačini, ki jih je družila želja po druženju in igralstvu, uprizorili igro Dobri vojak Švejk. Amaterski igralci so igro naštudirali in nato odigrali v kulturnem domu Cerknica. Učil in vodil jih je učitelj Jože Verbec, ki je tudi organiziral izposojo kostumov iz gledališča v Ljubljani. Vsak igralec je moral sam plačati odškodnino za svoj kostum. Vsi sestanki, razna udarniška dela in seveda vaje, vse so počeli iz čistega veselja, zato se tudi ni nihče pritoževal. Igrali so zelo doživeto. Igralka se spominja, da je v neki drugi igri igrala gospo ministrico. Med igranjem je tako doživeto uprizorila smrt matere, da je prestrašila svoje soigralce in seveda gledalce.

Češki pisatelj Jaroslav Hašek je napisal nedokončani satiričen komični roman. Govori o dobrosrčnem in preprostem človeku srednjih let, ki se pretvarja, da navdušeno služi Avstro-Ogrski v svetovni vojni. S svojim izvirnim orožjem – humorjem, se bori proti pokvarjenemu družbenemu redu in spravlja vse ob pamet. Satira na položaj vojakov, ki ne razumejo političnih razlogov za bojevanje in se borijo za deželo, do katere ne čutijo pripadnosti.

Jaroslav Hašek, češki pisatelj, satirik, novinar in še marsikaj, je imel resda burno življenje, toda ko je leta 1923 povsem oslabel na smrtni postelji še kar narekoval nova in nova poglavja svojega romana Dobri vojak Švejk, nedvomno ni pričakoval, da bo naslovni junak dosegel tolikšno priljubljenost – ter da bo sčasoma obveljal za eno glavnih čeških kulturnih ikon in svojevrsten simbol absurdnosti vojne in grotesknosti vsakršnega družbenega reda.

Švejka skorajda ni mogoče opisati na boljši način kot s katero od njegovih dogodivščin. Na primer: po zaslišanjih na policiji se Švejk znajde pred komisijo sodnih zdravnikov, ki mu zastavljajo vprašanja, kot »Ali je radij težji od svinca?« in »Ali verujete v konec sveta?«, in ko prizna, da ne bi znal izračunati premera zemeljske oble, jim reče, da bi gospodom tudi sam rad zastavil neko uganko. »Imamo trinadstropno hišo, v hiši je v vsakem nadstropju osem oken. Na strehi je dvoje podstrešnih okenc in dva dimnika. V vsakem nadstropju sta dva najemnika. Zdaj pa mi povejte, gospodje, v katerem letu je umrla hišnikova stara mati?« Sodniki so se pomembno spogledali, kot da jim je glede Švejka vse jasno, mu zastavili še nekaj vprašanj in potem napisali tole sporočilo za preiskovalnega sodnika: »Spodaj podpisani sodni zdravniki so ugotovili popolno duševno otopelost in prirojeno bebavost komisiji predstavljenega zgoraj omenjenega Josefa Švejka, izražajočega se z besedami, kakor: ‘Naj živi cesar Franc Jožef!’ Ta vzklik popolnoma zadostuje za osvetlitev duševnega stanja Josefa Švejka kot notoričnega bebca.«

Švejka nato pošljejo v umobolnico, o kateri pa ni imel slabega mnenja. »O takšni svobodi, kakršno imajo v umobolnici, se niti socialistom še nikoli ni sanjalo. V umobolnici se lahko izdajaš za boga ali devico Marijo, za papeža ali angleškega kralja, za cesarja ali za svetega Vaclava … Nekdo se je izdajal celo za svetega Cirila in Metoda, da bi dobival po dve porciji … Vsak je lahko govoril, kar je hotel in kar mu je pač slina prinesla na jezik, kot da je v parlamentu … Res pa je, da so v umobolnici tudi povsem tihi blazneži. Tam je bil izobražen izumitelj, ki je venomer brskal po nosu in samo enkrat na dan je rekel: ‘Pravkar sem izumil elektriko.’ Pravim vam, da je bilo v umobolnici zelo lepo, in tistih nekaj dni, kar sem jih preživel v njej, prištevam med najlepše trenutke svojega življenja.«

/Odlomek je iz časnika Dnevnik/

Sedijo:

  • France Tavželj,
  • Danica Mele,
  • Ivan Turšič in
  • Viktor Žnidaršič, kot vojak Švejk.

Druga vrsta:

  • Janez Mekinda,
  • neznan.

Tretja vrsta:

  • v belem predpasniku je Tone Novak,
  • prvi vojak mogoče Stane Vrenko in
  • Jože Petrič kot drugi vojak.
Prva vrsta:

  • Marija Simičak,
  • Dušan Trotovšek in
  • neznan.

Druga vrsta:

  • neznan,
  • Jana Mivec,
  • učitelj Jože Verbec,
  • Jelka Mivec,
  • neznan.

Tretja vrsta:

  • žal vsi neznani.

Viri:

  • Anka Kraševec
  • Danica Urh
  • Zdenko Vrdlovec: Svoboda “presežne pokornosti”, Dnevnik, 15. 10. 2014.

Kraj: Cerknica
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Anka Kraševec
Skenirano: 28. 4. 2022
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: