1944 Slivice – Franc Valentin na domačem vrtu

Fotografija je nastala na domačem vrtu (senco dela kozolec) poleti ali jeseni leta 1944, ko sem bil star dve leti in pol. Da je bilo toplo kažejo kratke hlačke. Na vrvici imam domačega kužka, poleg pa je majhen prašiček, ki bo pozimi končal v koli­nah. Zadaj na levi na meji s sosedi Dragarjevimi so rasle smreke še tja do šestdesetih let. Na njih so živele veverice, dokler jih ni sosed, Mrkušev Ivan, mlad razposajen fant, že po koncu vojne pokončal z lokom, s puščico narejeno iz šprikle od dežnika. Mi otroci pa v jok.

Zanimiva in zagonetna hkrati sta zapisa na zadnji strani fotografije. Gornjega je zapisala mama Lucija: V spomin ob krstu M. 27 avgusta 

Gre za krst mojega mlajšega bratca Mirkota, ki pa se je po drugih podatkih rodil 28. avgusta 1944. Bil je bolehen. Kot v snu se spominjam, da ga je hodila mama stalno gledat in ga poslušala, pa se je naenkrat oddahnila, verjetno je ugotovila, da je z njim bolje ali v redu. Pa ni bilo, 28. decembra 1944 je moj bratec Mirko umrl. O tem se doma ni nikoli govorilo, tudi na spomeniku na vaškem pokopališču ni njegovega imena. Oče je bil že od aprila v partizanih, tedaj že v Beli Krajini, saj se je od 8. do 18. avgusta 1944 udeležil prenosa ranjencev iz Primorske (iz skrivnih bolnic Franja in Pavla) pred veliko nemško ofenzivo v Loško dolino, od koder so jih z letali odpeljali na zdravljenje v Italijo. Nekateri borci so se vrnili na Primorsko, on pa je odšel naprej v Belo Krajino. Hranim še njegov zapis poti, po kateri je potekala pot prenosa ranjencev. Ko so predanili (pohod je zaradi varnosti potekal predvsem ponoči) v okolici naših vasi, se je mama Lucija srečala v Zalovki z možem Francem in s seboj peljala tudi mene. Oče mi je večkrat povedal, kako je bil užaljen, ker nisem hotel k njemu, verjetno ga po štirih mesecih odsotnosti in še v uniformi in z brki sploh nisem prepoznal. Na Mačkovcu pri Ravbarkomandi je obeležje v spomin na prenos ranjencev iz Primorske in Gorenjske na Notranjsko avgusta 1944.

Še bolj zagoneten je zapis očeta na zadnji strani fotografije: Prejel dan pred odhodom 28. 4. 1945. Aprila 1945 je bil oče kot partizan intendant v Brodu na Kolpi. Ali so se takrat partizanske enote odpravile proti Ljubljani? Oče je že med vojno zbolel na očeh (tuberkuloza), pa ni bilo pogojev za zdravljenje, po koncu vojne pa je bil sprejet v Vojno bolnico Mladika v Ljubljani (danes je tam Zunanje ministrstvo RS), kjer je bil do 10. oktobra 1945.

Kraj: Slivice
Datum: 1944
Avtor: Franc Ileršič
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 27. 10. 2022
Oblika: fotografija