1892 Markovec – Račun Ivana Petriča za Frančiško Ulle

Taka je vsebina na roko napisanega računa, ki ga je izdal Ivan Petrič, lesni trgovec v Markovcu leta 1892 in sem ga glede na ime in kraj na prvi pogled prisodila gospodarju v Belem malnu, kjer so imeli poleg mlina še druge dejavnosti – gostilno, trgovino, žago … Vendar pa v meni dostopnih virih nisem našla zanesljive potrditve, da je bil ta Ivan Petrič prav tedaj gospodar v Belem malnu oziroma oseba, ki bi lahko tam izstavila ta račun. Našla pa sem zapis, da je bil leta 1902 rojeni Ivan Petrič, najstarejši belmalenski sin,  med vojno ustreljen  in bi bil Ivan Petrič iz tega računa lahko njegov oče, a tega ne morem zanesljivo trditi.

Ivan Petrič
Lesni trgovec
u Markovec pri Rakeku
(žig)

Prav tako nisem našla zapisane Frančiške Ulle ali Ule, ki bi sodila v ta čas. Priimek, ki je v Loški dolini pogost, le zapisan z enim l, pa je bil prisoten tudi v Markovcu, v različnih časih – na primer pri Potočanovih in Palčičevih oziroma Mlakarjevih … A se ne zdi tako pomembno natanko ugotoviti oseb, povezanih s tem računom, ostaja pa še naprej verjetnost, da dokument izhaja iz Belega malna, medtem ko bi bila dolžnica Frančiška Ule, ki je imela tam očitno vse leto odprt račun,  lahko od koderkoli; prav tako tudi Rakovka, ki ji je pred smrtjo stregla in je tudi ena od postavk v računu.

Kako pa je račun prišel v Zgodovinski arhiv Slovenije, kjer ga je našla dr. Marija Makarovič, ko je raziskovala gradivo za eno od svojih knjig? Ne morem si misliti drugega, kot da je račun  predstavljal terjatev, ki je bila predmet na zapuščinski razpravi – a tudi to je le preprosto ugibanje.

Poleg starinskega jezika v besedilu računa je zanimiva tudi pisava, na primer zapis črke d. Starinske so tudi mere – bokal za žito na primer, pa tudi izrazi za trgovsko blago: fermentin je nekdanji narečni izraz za koruzo, prav tako truga za krsto, lučica pa je bila najbrž lučka pri vznožju krste, ki smo ji pozneje rekli dušca.

Dokler je Frančiška Ulle še živela, je imela pri Ivanu Petriču dolg predvsem za živila – koruzo, kašo in ajdovo moko ter slanino. Očitno si je večkrat sposodila tudi nekaj denarja. Ga je potrebovala za zdravnika? Nekaj je šlo tudi za cerkev, ni pa jasno ali k svetemu Martinu v Podcerkev, kjer so imeli stari Markovljani grobove ali je navedba na kak način povezana s sosedom, kjer se že stoletja reče pri Martinovih.

Po smrti Frančiške Ule so žganje, ki ga navaja drugi del računa, najbrž stočili kropilcem  med čutjem ob njeni krsti, potem možem, ki so nosili krsto, kopali jamo in jo zasipali, nekaj pa tudi na pogrebščini, ki je kot strošek posebej navedena, ni pa njene vsebine. Kaj pomeni postavka kruh? Je bil za kropilce, črne može, tj.  pogrebce, ali za povabljene na pogrebščino?

Kdo pa je bil Ivan Turk in predvsem kakšne usluge je nudil ob pogrebu Frančiške Ule? Je vozil mrliški voz? Je bil mežnar in je zvonil po ustaljeni navadi ob mrliču v fari? Je morda  v cerkvi igral na orgle? To se zdi še najbolj mogoče. V Ložu je namreč živel organist, zborovodja in še marsikaj s tem imenom, nisem pa preverjala ali prav v tem času. Navsezadnje je čisto mogoče, da je orglal pri pogrebni  maši in zaslužil nekaj goldinarjev.

Žal se na denar v Avstro Ogrski ne spoznam prav dobro in zato ne vem, ali so vrednosti v računu poleg goldinarjev označene še s kronami ali krajcarji … Žal. Da pa se razbrati, kaj so bila najdražja živila v ponudbi Ivana Petriča in kaj največji strošek ob smrti Frančiške Ulle.

Zadnji trenutek pa sem izvedela še tole: organist Ivan Turk iz Loža je bil v času izstavitve obravnavanega računa na višku svoje glasbene poti. Prav mogoče je, da je muziciral na pogrebu Frančiške Ule, če je bila ta cerkvena pevka in si je orglanja na pogrebu želela. Za povprečne ljudi je bilo organist na pogrebu veliko predrag, skoraj nedosegljiv. Uganka, kdo je bila Frančiška Ule pa je zdaj še bolj zagonetna …

Slovarček:

• fermentin: koruza
• truga: krsta
• dušca: oljena lučka ob vznožju krste z umrlim
• lučica: najverjetneje oljena lučka ob vznožju krste z umrlim
• maln, malen: mlin
• bokal: je enota za merjenje prostornine, enak 1/40 vedra oziroma 1,415 litra.

Viri:

• Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem II, Zal. Družina, Ljubljana, 2002
• Valči Gačnik, Lož, marec 2023, ustno

Kraj: Markovec
Datum: 1892, od 27. januarja dalje
Avtor: —
Zbirka: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Marija Makarovič
Skenirano: —
Oblika: datoteka