1947 Borovnica – Zveza sindikatov Jugoslavije

26. 03. 2023

Rakovčan Franc Albreht st. se je v Zvezo sindikatov Jugoslavije (ZSJ) vpisal leta 1947. Tedaj je živel v Borovnici. Izkaznica ima slovenski napis. Leta 1960 je prejel novo, ki je bila sive barve in je imela napis v srbščini.

ZSJ je bila organizacija, ki je združevala sindikate v socialistični Jugoslaviji. Po zamrtju sindikalnega gibanja v Kraljevini Jugoslaviji in po okupaciji leta 1941 je bil edini delujoči sindikat Delavska enotnost v Sloveniji. Na državni konferenci v Beogradu januarja 1945 so obnovili sindikalno organizacijo in ustanovili Enotni sindikat delavcev in nameščencev Jugoslavije, leta 1948 pa so spremenili ime v Zvezo sindikatov Jugoslavije. Organizirani so bili po načelu prostovoljnosti in finančne neodvisnosti. Imeli so pomembno vlogo pri obnovi države, indusrtije in izgradnji socializma. Kongrese so imeli vsako četrto ali peto leto. Prelomne točke v delu sindikata predstavljajo tretji (1955), četrti (1959) in peti kongres (1964). Z uvedbo delavskega samoupravljanja in prenosom mnogih funkcij države na razne samoupravne organe je pričela sindikalna organizacija delovati kot družbeno-politična organizacija delovnega kolektiva. Nudila je pomoč delavskemu organu upravljanja ter spodbujala delavce in uradnike k izvrševanju nalog in ukrepov, ki bi jih sprejel organ delavskega samoupravljanja. ZSJ je bil leta 1957 glavna nosilka priprav in organizacije Prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Leta 1990 je ZSJ prenehala delovati zaradi splošnega stanja v Jugoslaviji. Delo republiških sindikatov so sindikati nadaljevali pod istim ali spremenjenim imenom po posameznih republikah.

ZSJ je temeljila na delu šestih sindikatov: delavcev industrije in rudarstva; gradbenih delavcev; delavcev v kmetijstvu, prehrani in tobačni industriji; storitvenih dejavnosti; prometa in zvez; delavcev socialnih dejavnosti (prosveta, kulturno-umetnostni delavci, zdravstveni in državni uslužbenci). Za vodstvo sindikalnih organizacij sta bila s statutom določena dva organa: kongres in Centralni svet.

Gospod Albreht je bil član Sindikata Obrtnih delavcev Jugoslavije. Izkaznico je izdal Republiški odbor za Slovenijo v Ljubljani. V sindikatu industrije je bilo leta 1950 vključenih 254 podružnic. Sklenili so, da ustanovijo sindikat obrtnih delavcev, v katerega bodo vključeni le obrtni delavci, drugi pa se priključijo ustreznim sindikatom glede na svojo stroko. Pet let kasneje je bilo v sindikat vključenih že več kot sedemdeset tisoč obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Prvo kolektivno pogodbo v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji so sklenili prav delodajalci in delavci v obrti. Leta 1971 so jo podpisali predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije in sindikat obrtnih delavcev. V njej so postavili temelje za ustanovitev skladov za izobraževanje delavcev pri obrtnikih in stanovanjskih skladov zanje.