1953 Trst – Vila

Na fotografiji je vila na ulici Via Giovanni Segatini v Trstu. Po pregledu (večkratnem) preostalih fotografij Bojana Keržeta sem prišla do zaključka, da je v njej nekaj časa živela Ljerka Maria Kerže Ascalone. Morda se pa motim.

Vila stoji nekaj metrov od astronomskega observatorija Castelletto in parka Vile Bazzoni. Leta 1932 jo je zasnoval Dante Fornasir (1882 – 1958), italijanski inženir. Obiskoval je goriško gimnazijo in kraljevo visoko šolo v Trstu. To mu je omogočilo študij na dunajski politehniki. Leta 1906 se je kot prostovoljec prijavil v avstrijsko vojsko, diplomiral in pričel z delom kot pomorski uslužbenec vlade. Po prvi svetovni vojni je bil odgovoren za gradnjo v tržaški pomorski ladjedelnici. Leta 1926 so mu zaupali projektiranje Pomorske postaje v Trstu in baze za hidroletala. Kasneje je načrtoval okrožje Panzano (okrožje mesta Monfalcone, slovensko Tržič) za domove zaposlenih v istoimenski ladjedelnici. Leta 1928 je ustanovil podjetje Dante Fornasir in stopil na samostojno pot.

Če se postavite tako, da imate to hišo na svoji desni, boste po šestih minutah prišli do hiše, na katere steni je tabla  z napisom: »Nekaj sem napisal. Napisano je prvo poglavje mojega novega romana Ulikses. 16. junij 1915« Hiša z napisom stoji na ulici Scala James Joyce. Ta je s svojim bivanjem zaznamoval Trst in Trst je zaznamoval njega. Do smrti pa je v srcu nosil Dublin. Tam se je rodil leta 1882. Leta 1902 je odšel v Pariz, da bi študiral medicino. Zaradi materine bolezni se je že naslednje leto vrnil domov in spoznal svojo bodočo ženo. Leta 1904 sta odšla v Pulo, kjer je James delal kot učitelj angleščine.

Po šestih mesecih sta se preselila v Trst. Na svoji poti proti cilju sta pomotoma izstopila na ljubljanski železniški postaji. Po moje je spil preveč viskija, zaspal in izstopil v Ljubljani misleč, da je že v Trstu. Se zna zgoditi, če zaspiš. Tudi brez viskija. To pomoto smo Slovenci obeležili leta 2003. Na prvem peronu ljubljanske železniške postaje smo postavili spomenik v obliki rešetk odtočnega jaška, delo Jakova Brdarja. V Trstu sta živela deset let. Njegovo ime nosi več ulic, muzej in hotel, na znamenitem Ponte Rossu so mu leta 2020 postavili spomenik. Pot Jamesa Joyca nas vodi po krajih Trsta, kjer je živel in/ali jih obiskoval pisatelj. Stanoval je v osmih hišah. Ob prihodu v Trst je svoje, tedaj še dekle Noro pustil na klopi v parku in šel iskat prenočišče. Aretirali so ga skupaj z razgrajaškimi angleškimi mornarji. Rešil ga je konzul. Rad je šel iz mesta na okoliške griče. Včasih je s seboj vzel katero od svojih bogatih študentk. Poučeval je namreč angleščino. Nekaj časa je vsako jutro zajtrkoval figov zavitek z orehi (presnitz) in rdeče vino v Pasticceriji Caffè Pirona. Veliko je jedel zunaj, še več pil, kupoval knjige in hodil v gledališče, čeprav ni imeli »niti za burek«. Obiskoval je tudi cerkve ne glede na vero, tudi grško-pravoslavno in sinagogo. Pogosto je obiskoval tudi četrt rdečih luči v Città Vecchia. Enako dobro se je počutil tudi v visokomeščanskih kavarnah. Doprsni kip so mu postavili tudi v Giardino Tommasini. Iz Trsta se je preselil v Pariz in nato v Zürich, kjer je leta 1941 tudi umrl.

Njegovo najbolj znano delo je Ulikses. Če si želite zagreniti življenje oziroma dan – kar po njem. Meni se vsekakor ni uspelo prebiti dlje kot do desete strani pred davnimi leti, ko je to še zahteval gimnazijski učni program.

Viri:

• https://it.wikipedia.org/wiki/Dante_Fornasir
• http://www.carbonaio.it/immagini%20trieste%20-%20citt%C3%A0%2072.htm
• https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/noc-ki-jo-je-na-ljubljanski-zelezniski-postaji-prezivel-joyce/248447
• https://www.independent.co.uk/travel/europe/trail-of-the-unexpected-james-joyce-in-trieste-2295860.html

Kraj: Trst
Datum: 1953
Avtor: neznan
Zbirka: Bojan Kerže
Skenirano: 18. 8. 2022
Oblika: datoteka