1977 Cerknica – Odiseja, na poti

Člani Odiseje pred odhodom na špil. Zadaj je kombi, ki ga je zrihtal Franci Zgonec iz Starega trga, nepogrešljivo prevozno sredstvo za ozvočenje in inštrumente. Stojimo pred fotografskim ateljejem v Cerknici, in če se spomnim prav, nas je slikal kar Matjažev oče, legendarni fotograf Jože Žnidaršič st.

Od leve:

• Srečo Dragolič, naša tehnična pomoč
• Matjaž Žnidaršič, vokal
• Franci Švigelj, bobnar
• Čedomir Banjac, ritem kitara in vokal
• Franci Zgonec, bas kitara in vokal
• Bojan Štefančič, kitara.

Prvi vtis? Nekaj nas je prav suhih, ne? Takrat bi v šali rekli: “Ej, saj te nič ni, sam’ rekelc!” In štirje od šestih vlečemo Filter 57.

Ozvočenja je bilo kar nekaj, bilo je tudi precej težko, zato sta nam tu pri postavitvi in povezavah pomagala Srečo Dragolič, ki sestavlja kabla, in Marjan Meden, ki čepe priklaplja ojačevalce v razdelilec.

V primerjavi s prvimi leti rokenrolanja je bilo v tem času mogoče dobiti že dobro ozvočenje, ki pa je bilo za nas še vedno drago. Za pevsko ozvočenje italijanske tovarne FBT, ki je bila pri nas kar pogosta marka, je Odiseja odštela lep kupček denarja, natančne številke se ne spomnim, vem pa, da sami denarja nismo mogli zbrati. Priskrbel nam ga je Tomo, eden od prijateljev skupine, ki si ga je, hej, brez obresti izposodil kar pri svojih doma! Kakšno zaupanje vseh v bend! Dolg smo poravnali seveda z denarjem, zasluženim od nastopov.

Odiseja ni bila le vaja in nastop, pač pa tudi zelo veliko druženja. Improvizirani ‘Disco Odiseja’, predelani prostor nekdaj kmečke hiše, je bil nekakšen mladinski klub, kraj številnih srečanj, pogovorov, idej, plesa in zabave.

Ob tem so se porajale tudi glasbene ideje, Odiseja je imela kar nekaj svojih skladb, ki sicer niso nikoli prišle na radio ali do profesionalnega snemalnega studia, takrat je bilo to precej težje, a to tudi ni bil namen. Ena od pesmi, ki se je na srečo ohranila na neki glasbeni kaseti, se imenuje “Ali je ljubezen res fatamorgana”. Besedilo je napisal študent Tomo Žagar, uglasbil sem jo jaz. Tomo, po mami Cerkničan sicer pa iz Prezida, je pesem napisal v hrvaščini, v originalu je “Zar ljubav je fatamorgana”. Za vsak primer … avtorske pravice so naše …

Fatamorgana

To desetletje je bilo tudi v znamenju kitarskih herojev – Jimmy Page (Led Zeppelin), Ritchie Blackmore (Deep Purple), David Gilmour (Pink Floyd) in večni Eric Clapton – glasbenikov, ki so s kitarskimi rifi in solažami znali pričarati še druge glasbene razsežnosti. Jasno, da smo se jim poskusili vsaj čisto malo približati tudi mi. Odiseja je imela v repertoarju več instrumentalnih skladb. Ena prav naših, tudi ta posneta z običajnim kasetofonom na neki vaji, se imenuje Vanishing lake – Jezero, ki izginja (ne vem več, zakaj je imela tudi angleško ime). Seveda opisuje ritem presihajočega jezera. Odigrali smo jo v sestavi: Franci Zgonec, bas kitara in električni bobni t. im. ritem mašina, Silvo Resinovič igra ritem kitaro in jaz lead kitaro. Posnetek je nastal kasneje kot gornja naslovna fotografija, verjetno takrat, ko smo se pripravljali na praznovanje okrogle obletnice skupine.

Jezero – Vanishing lake

To je bil seveda le drobec tega, kar se je takrat dogajalo v slovenski in jugoslovanski glasbi. Kamenček v mozaiku, s katerega včasih obrišem prah.

Slovarček:

• špil: glasbeni nastop
• marka: blagovna znamka izdelovalca
• rif: kratka ponavljajoča se fraza v popularni glasbi in džezu, ki se običajno uporablja kot uvod, vložek ali refren v pesmi (angl. riff).
• ritem mašina: naprava, ki je simulirala bobne, lahko si nastavil ritem, hitrost, zvrst in še več drugih parametrov. Močno izpopolnjene so na trgu tudi danes.

Kraj: Cerknica, Dolenja vas
Datum: 1977
Avtor: Jože Žnidaršič st., Matjaž Žnidaršič
Avtor glasbe: Bojan Štefančič
Zbirka: Bojan Štefančič
Skenirano: 7. 7. 2023
Oblika: datoteka, glasbeni posnetki