1947 Miramare – Pogled na morje
Grad Miramar ((italijansko Castello di Miramare, nemško Schloss Miramar, špansko Castillo di Miramar v vseh jezikih pa pomeni “pogled na morje”) stoji v Tržaškem zalivu. Obkrožajo ga prelepi vrtovi z vonjem po zgodovini. Vode okrog gradu služijo kot morski rezervat.
Grad je dal zgraditi Ferdinand Maksimilijan I. Habsburško-Lorenski (1832-1867), mlajši brat cesarja Franca Jožefa in kasnejši mehiški kralj. Gradili so ga od leta 1856 do 1860 pod vodstvom Karla Junkerja. Ta je upošteval navodila nadvojvode, ki je želel, da bi bila notranjost gradu zasnovana kot notranjost ladje. V času gradnje je s soprogo živel v Castellettu, manjšem objektu v grajskem parku do leta 1850. Takrat je bil imenovan za mehiškega kralja in z ženo Charlotto sta odšla v Mehiko. Leta 1867 so ga revolucionarji ubili. Charlotta je bil strta in se je vrnila v Trst. Ni živela v gradu ampak v majhni stavbi Castelletto. Kmalu se je vrnila v rodno Belgijo. Na grad se ni nikoli več vrnila. Ob odhodu ga je preklela in vse, ki so ostali v njem. Kaže, da je prekletstvo delovalo.
Grad je služil kot začasna rezidenca Habsburžanov, prva žrtev prekletstva je bil nadvojvoda Ferdinand. Umetniška dela in pohištvo so med prvo svetovno vojno prenesli v Dunaj. Po vojni je nadzor nad gradom prevzela italijanska vlada. Z Avstrijo se je dogovorila, da vrnejo, kar so odnesli iz gradu. Leta 1931 so grad dodelili princu Amadeju Savojskemu. Ta je umrl leta 1941 v taborišču za vojne ujetnike v Keniji. Do leta 1943 so ga začasno uporabljali njegovi sorodniki. Med drugo svetovno vojno je bila v njem nastanjena nemška vojska. To ga je rešilo pred bombardiranjem. Leta 1945 so ga zavzele novozelandske čete, kasneje britanske. V gradu je med drugo svetovno vojno bival avstrijski politik Friedrich Rainer. Partizani so ga okrutno umorili. Vse te grozljive smrti so vplivale na polkovnika Bowmana iz Nove Zelandije, ki je bil guverner Svobodnega tržaškega ozemlja od 1945 do 1947. Bil je vraževeren in verjel v legendo in preklestvo. Zato ni spal v gradu temveč si je postavil šotor v grajskem parku. Po legendi naj bi tu strašil duh Maksimilijana in Charlotte. Elizabeta Bavarska, znana kot cesarica Sissi, naj bi na gradu živela šestkrat. Tudi ona je umrla nasilne smrti v Ženevi, ko jo je zabodel italijanski anarhist Luigi Lucheno leta 1898.
No, pa se pejd turizem, če vse verjameš. Kot jaz. Ni pa treba v grad, če tega nočete. Obkroža ga tropski park ob morski obali. Zasnoval ga je Maksimilijan na pečini, ki je bila do tedaj gola, brez rastlinja.
Viri:
Kraj: Trst
Datum: 1947
Avtor: neznan
Zbirka: Bojan Kerže
Skenirano: 18. 8. 2020
Oblika: datoteka
RSS - Posts