1950 Lož – Lokacija spomenika (4) – Gradnja nove hiše, spomenika in trg

Lojzka Lah, Milan Lah Špelin in zidar Ivan, okoli 1950

Približno v času, ko se je gradila »druga«, manjša projektirana hiša se je začel graditi tudi spomenik Borcem. Gradbeni material za novo hišo so bili kamni iz ostankov stare požgane hiše, nekaj vmesnih ceglov je dodano, malta, ki bo skupaj držala hišo, je bila švoh, o kakšni armiranosti ni bilo govora. Uporabili so kamne stare požgane hiše in s tem sproščali prostor za spomenik. Pomagal je zidar Ivan po imenu.

Počasi je nastajala nova hiša: skromna gradnja, primerna času obnove in pomanjkanja. Oken še ni, les je še »v gozdu«, okolica je neurejena. Je pa, in to je pomembno, že »pokrita«.

Nova hiša je pokrita

Sočasno s projektom gradnje spomenika so prišla tudi zunanja okna, notranja vrata, kljuke s starega pogorišča itd. Vode v hiši ni bilo, bila pa je štirna na trgu – tako kot za vse Ložane. Električna napeljava je skromna, ena vtičnica v posamezni sobi. (Danes, ob obilici telefonov in drugih elektronskih pripomočkov, ki se morajo napajati, je to problem, sicer manjši.) V novo hišo so se vselili: Milan, Lojzka in Milanov brat Rudolf, otroci pa so odšli. »Pojavil« se je tudi spomenik Borcem.

Spomenik Borcem in nova hiša, v ozadju Milan Lah Špelin (osebe v sredi ne poznam) in žena Lojzka Lah, pribl. 1951

Spomenik Borcem je spremenil, »dopolnil« podobo trga v povojnem Ložu. Trg v Ložu je značilen tip trikotnega lijakastega srednjeveškega mestnega trga: ko prideš v Lož z Bloške Police na mestni trg, naj bi se malo ustavili, in nato nadaljeval pot v lijak, v Stari trg in naprej v dolino. V obratni smeri pa bi lahko rekli, da prideš iz lijaka in se vzpenjaš na hrib, v gozd, in nato v »svet«. Zaradi spomenika naj bi se, morda, bolj ustavljali na trgu. Spomenik Borcem je opominjal na upor in svobodo.

Pred spomenikom in družinsko hišo: brat Gregor Lah, jaz, stara mama, ki smo jo na njeno željo imenovali Starica, in stari oče Milan Lah Špelin, pribl. 1957 (midva z bratom nosiva kratke hlače in žabe – to »kombinacijo«, po moderno bi rekli outfit, sem zelo sovražil, vendar očitno neuspešno, takrat bilo treba brezpogojno »ubogati« starše in tudi starejše)

V še ne tako starih časih, v šestdesetih pa tudi sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je mestni trg v Ložu opravljal družbeno vlogo zbirališča vseh: otrok, mulcev, ta starih, tudi srednje generacije. Po navadi zvečer, ob mraku. Na mestni trg se je šlo brez obveznosti, kar tako, za razliko od gostilne, bifeja ipd., kjer je (bilo) treba nekaj kupiti in plačati. Reklo se je: gremo »na Lož«, kar je pomenilo, da se gre na trg in se tam druži, pogovarja, ogovarja, tudi prepira in krega. (Ne vem, koliko se poziv »na Lož« uporablja tudi danes oziroma ali se sploh še.) Funkcijo družbenega zbirališča je, lahko domnevamo, trg v Ložu opravljal stoletja nazaj, od takrat, ko je Lož dobil status mesta. Na trgu so se srečevali mestni uradniki in obrtniki, ki so se združevali v cehe, izmenjavale so informacije meščanov Loža in iz predmestja Loža (Lož je imel predmestje!) pa tudi drugih vasi.

Funkcijo družbenega zbirališča je trg postopoma izgubljal. Štirna, ki je tudi opravljala pomembno funkcijo zbirališča, saj je vsaka hiša potrebovala kangle vode celo večkrat na dan, je z vodovodom že dalj časa mrtva. Danes avtomobili »preletijo« Lož, marsikateri precej nad omejitvijo 50 km/uro. Kamioni s prikolicami zagrmijo mimo, še posebej močno, ko gredo iz Loža, iz lijaka, ker potrebujejo zalet za hrib. Zbiranja na trgu ni, trg je bolj parkirišče, »ostanejo« le naključna srečevanja. Tako mi je starega »družbenega« trga Lož kar nekako žal. Ne verjamem, da se bo njegova nekdanja vloga zbirališča obnovila.

*   *   *

Ne glede na spremenjene okoliščine sedanjega delovanja trga v Ložu pa obnovljen spomenik Borcem »znova« simbolizira in kaže vrednote upora proti okupatorju v Loški dolini. Prispeva k podobi trga. Hkrati ohranja in oživlja umetniško vrednost spomenika. 

Morda se bodo mimoidoči in »mimovozeči« le bolj ustavljali, si ogledali spomenik Borcem in trg v Ložu, in se zamislili.

Kraj: Lož
Datum: 1950
Avtor: neznan
Zbirka: Marko Lah
Skenirano: 23. 8. 2023
Oblika: 4 fotografije