1939 Ivanje selo – Franc Slabe

Franc Slabe – Jure se je rodil 30. januarja 1926 v Ivanjem selu. Do odhoda v partizane, 13. marca 1942, je živel doma.

Delo na kmetiji je bilo težko. Vsak je moral delati in prispevati po svojih močeh. Poleti je pasel sosedovo živino in veselo prepeval. V partizane je odšel za bratom Ivanom. S seboj je prinesel gasilsko trobento in dejal, da bo še prav prišla, ko bodo jurišali. Vedno je bil v skupini borcev, ki so prepevali. Tudi v boju ni zaostajal. Sodeloval je v vseh večjih akcijah na Notranjskem. Teh je bilo veliko, saj skoraj ni bilo dneva, da se četa ne bi kje zapletla v spopad z Italijani.

Konec junija 1942 je del Rakovške čete odšel v Dolomite, del je pripadel Zidanškovemu bataljonu, ki se je naprej bojeval z Italijani. Večja skupina partizanov se je zadrževala v gozdovih Menišije. V njej je bil tudi France. Ker niso imeli hrane, so največkrat jedli krompir, ki so ga nabrali po njivah. Osmega avgusta 1942 so Franca s še enim borcem poslali v Dobec. Pri neki hiši sta se ustavila in prosila za hrano. Gospodinja ju je zamotila toliko časa, da so prišli belogardisti, ki jih je obvestila. Hišo so obkolili. Soborca so ustrelili, Franca so živega ujeli. Tako se je začela njegova kalvarija. Odpeljali so ga v postojanko v Begunjah. Nekaj dni so ga zasliševali, nato so zvezanega odpeljali v Cerknico in ga predali Italijanom. Ti so ga naložili na kamion in odpeljali proti Grahovemu. Ustavili so ob cesti, ki zavije proti Žirovnici. Potegnili so ga s tovornjaka in zvezanega nagnali v beg po polju. Prestrašen in pretepen je verjetno upal, da teče svobodi nasproti. Daleč ni prišel. Italijani so ga ustrelili. Na tleh ležečega so ustrelili še enkrat. Umor je videlo dekle, ki je delalo na njivi. Steklo je domov in mami povedalo, kaj se je zgodilo. Italijani so odšli, vaščanom pa prepovedali, da bi ubitega partizana pokopali. Več dni je mrtev ležal na njivi. Vaščani so prosili oba duhovnika, naj ga pokopljeta. Tega si nista upala storiti brez italijanskega dovoljenja. Nato sta Kranjčev ata in njegov sin Franc iz desk zbila krsto ter mrtvega partizana prepeljala na grahovsko pokopališče. Z bližnjega hribčka so Italijani opazovali pogreb v prepričanju oziroma pričakovanju, da bodo nanj prišli tudi partizani.

Viri:

• Simčič, J – Jelen. V boju za svobodo. Logatec: Vojni muzej Logatec, 2001.

Kraj: Ivanje selo
Datum: 1939
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 24. 10.2024
Oblika: fotokopija