Preskoči na vsebino

1944 Dresden – Ivan Turšič, Fremdenpass

22. 04. 2026

Začasni potni list »napotenega« delavca v Nemčijo. Nemški rajh je med drugo svetovno vojno ustvaril enega največjih sistemov prisilnega dela v zgodovini. Prisilno delo je opravljalo več kot dvajset milijonov tujih civilnih delavcev, zapornikov v koncentracijskih taboriščih in vojnih ujetnikov iz vseh okupiranih držav.

Nemški rajh – Imetnik potnega lista: Ivan Turšič – Začasni potni list – Imetnik potnega lista nima državljanstva nemškega rajha. – številka 6266/44 (napoten leta 1944) – Ta potni list ima šestnajst strani.

Osebni opis nam pove, da je bil Ivan italijanski državljan, kmet, rojen v Bezuljaku, okraj Logatec, 14. aprila 1897. Bil je velik, ovalnega obraza, zelenih oči, rjavih las in brez posebnih oznak. Žig na sliki so pritisnili v uradu lokalne policijske oblasti v Drednu.

Potni list je veljal v Nemčiji do 8. septembra 1946, razen če se podaljša.

Iz žiga policijske oblasti v Dresdnu razberemo, da je dovoljeno bivanje na ozemlju rajha, razen obmejnih področjih, do 8. septembra 1946. Poleg policijskega žiga je še štampiljka mesta Mühltroff, župana in njegov podpis.

Mühltroff je okrožje mesta Pausa- Mühltroffv okrožju Vogtland na Saškem. Ima status kraja v skladu s saškim občinskim zakonikom in s tem lokalno ustavo z lokalnim svetom in županom. Okrožje leži nedaleč od Češke meje.

Delovna izkaznica je veljala do nadaljnjega. Veljavnost se je lahko spremenila brez predhodnega obvestila. Ponovno so navedeni Ivanovi osebni podatki. Ob izdaji začasnega delovnega dovoljenja je bil zaposlen kot pomočnik kovinarja pri Fritzu Bergmannu, Schönberg/V. Pod dovoljenje se je 3. oktobra 1944 podpisal uradnik zavoda za zaposlovanje Plauen/V. Dovoljenje sta prejela delavec in delodajalec.

Plauen/V. (Plauen/ Vogtland) je mesto v Saški. Bilo je nacistično zelo zavedno mesto in v tridesetih letih 20. stoletja je gostilo prvo podružnico nacistične stranke zunaj Bavarske.

Med vojno so v mestu nacisti upravljali zapor in tri podtaborišča. V dveh so bile na prisilnem delu ženske, največ Poljakinj, nekaj pa tudi Rusinj, Italijank, Francozinj, Jugoslovank in Hrvatic (Hrvaška je bila tedaj svoja država – Neodvisna država Hrvaška). V tretjem so bili moški različnih narodnosti. Ameriške čete so ga 16. aprila 1945 zasedle in 1. julija prepustile Rdeči armadi.

Zavod za zaposlovanje Plauen je Ivana napotil na delo k Fritzu Bergmanu v Schönberg/V.. Tudi ta kraj je na Saškem in je prav tako spadal pod upravno okrožje Dresden. Območje je bilo močno industrializirano. Tam so bile tovarne orožja, optike in strojev. Nemška moška populacija je bila na fronti, zato je primanjkovalo delovne sile. Manko so zapolnili prisilni delavci okupiranih dežel.

Fritz Bergmann je imel tekstilno tovarno v Schönbergu (Vogtland). Leta 1943 so jo na pobudo takratnega direktorja Kludasa preuredili v tovarno orožja. Statve, ki so jih uporabljali za izdelavo tekstila, so zamenjali s stružnicami in rezkalnimi stroji za proizvodnjo nujnega vojnega blaga – komponente za letalsko industrijo. Po letu 1945 so direktorja obtožili vojnega dobičkarstva, ker je s preureditvijo tovarne v proizvodnjo orožja pridobil nezakonit dobiček. Podjetje je bilo zaplenjeno na podlagi odlokov o vojnih dobičkih. Leta 1948 je bil izdan ukaz Sovjetske vojaške uprave, ki je dokončal procese zaplemb in podjetje prenesel v »ljudsko last«. Fritz Bergmann je ostal brez premoženja, ker so razlastitve potekale brez odškodnin.

V Schönbergu so ohranjene dolge, enonadstropne barake. Zgrajene so bile iz opeke, delno obložene z deskami, s tremi vhodi in majhnimi okni. Služile so za bivališče za prisilne delavce, ki so morali ob slabi prehrani delati dvanajst ur na dan v tovarni orožja. Mnogi italijanski prisilni delavci (naši kraji so bili tedaj pod Italijo) po osvoboditvi zaradi izčrpanosti niso več imeli moči za transport domov in so umrli. Na pokopališču v Pausa-Mühltroffu so jim postavili spomenik. Sprejemna stavba na železniški postaji Schönberg nosi številne napise italijanskih delavcev.

Kako je svoje življenje med vojno, srečanja s sinom Iztokom in prisilno delo opisal Ivan Turšič pa v naslednjem prispevku.

Viri:

Kraj: Dresden, Nemčija
Datum: 1944
Avtor: uradniki nemškega rajha
Zbirka: Nataša Černe
Skenirano: 9. 3. 2026
Oblika: dokument

No comments yet

Dodajte komentar