1890–2026 Slovenija – Živel 1. maj

Otvoritev novih proizvodnih prostorov v Martinjaku. 1. 5. 1954, po prvi večji rekonstrukciji

Praznik dela je mednarodni praznik dela, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja v letu 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik, in začela splošno stavko.

Po teh dogodkih je ta majski dan v delavskih krogih postal praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi zborovanji delavstva, med drugim v mnogih deželah s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi.

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati.

Poskusi nadomeščanja prvega maja: Skozi zgodovino se je odvilo mnogo različnih poskusov, ki so si prizadevali nadomestiti ali izničiti tradicije in pomen prvega maja ter s tem levo politično ideologijo, a je za današnje razmere pomembna le peščica izmed teh prizadevanj. Izmed njih je najbolj uspela opustitev praznovanja prvega maja v Združenih državah, kjer je 1. maj dan prava. Slično tudi v Nemčiji.

Rimskokatoliška cerkev je verski navdih prvemu maju skušala dodati leta 1955, ko ga je razglasila za dan Svetega Jožefa Delavca. Dokaj pozno je tako poskusila spremeniti nereligiozno naravo tega praznika.

Na prvomajski paradi v Ljubljani leta 1962 je sodeloval tudi Brest in slovenski javnosti predstavil prvo tovarno ivernih plošč. Brestov obzornik, VI (30. 9. 1972), št. 60, str. 5. Foto: arhiv Brestovega obzornika.

Prvi maj v Sloveniji: Pred 2. svetovno vojno se praznik v Sloveniji ni uradno obeleževal, čeprav so neuradne slovesnosti obstajale in jih oblast načeloma ni prepovedovala. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sicer sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali v takratnih slovenskih deželah. Skupščina FLRJ je že leta 1945 razglasila prvi maj za državni praznik, čez nekaj let pa je ta praznik postal dvodneven, kar je še danes. Obeleževale so ga parade in proslave.

Praznovanje 27. aprila – dneva Osvobodilne fronte in 1. maja – praznika dela, 1979. Vir: Brestov obzornik, XIII (26. 4. 1979), št. 139, priloga: Obzornik za občane (str. 2) in napis na fotografiji. Foto: Jože Škrlj, arhiv Brestovega obzornika.

Mednarodni praznik dela danes v Sloveniji tradicionalno obeležimo z nošnjo rdečih nageljnov, shodi, številnimi kresovi, v več krajih po državi v čast delavstvu se organizirajo tudi budnice, postavljajo se mlaji in prirejajo prvomajski pohodi. Eno večjih kresovanj v organizaciji sindikatov je tradicionalno na ljubljanskem Rožniku.

”Mladinci so pripravili kres na Slivnici”. Brestov obzornik, VII (31. 5. 1973), št. 68, str. 5. Foto: arhiv Brestovega obzornika.

Sam se spominjam, kako smo v moji mladosti zakurili kres na vrhu Kilovca za našo hišo, V času delovanja v mladinski organizaciji pa sem sodeloval pri pripravi velikega kresa na Srnjaku, Takrat še ni bilo ozaveščenosti o varstvu okolja, tako smo med drugim dobili od prevoznih podjetij izrabljene gume, ki so bile osnova in tudi garant uspešnega kresa. Tudi kasneje smo hodili na sindikalne shode in kresovanje na Slivnico. 

Viri:

• Wikipedija
• eNotranjska.si

Kraj: Slovenija – Martinjak, Ljubljana, Cerknica, Slivnica
Datum: 1890-2026
Avtor: neznan, Jože Škrlj
Zbirka: Brestov obzornik
Skenirano: —
Oblika: fotografije