1967 Velike Bloke – Sošolke in prijateljice

Tri bloška dekleta z današnje slike so bile l. 1967 stare 16 let. Pripadale so torej t. im. “Baby Boom” generaciji. To ime se je prijelo velikih generacij, rojenih po drugi svetovni vojni. Te so bile v veliki meri zaslužne za hitro povojno ekonomsko rast in so postavile temelje za razvoj modernih družb. Preživele so najtršo hladno vojno, v veliki meri jih je zaznamovala delovna etika, zavezanost družini in institucijam. To so bile generacije, osredotočene na cilje, njihov moto je bila prizadevnost in zvestoba. Veliko so jim pomenila javna priznanja in pohvale, prav tako pripadnost delovnim kolektivom. Nove, predvsem informacijske tehnologije, še niso bile širše znane in jih niso mogle okužiti. Malo učene razlage sem vzel iz literature, pa saj nisem mogel kar butniti v čedna bloška dekleta!

V letih po drugi svetovni vojni je bilo na Blokah rojenih 30 do 40 otrok na leto. V veliki večini so bili starši kmetje, počasi so prihajali polkmetje, matere so bile v veliki večini gospodinje. A kot rečeno, zrasle so nove generacije, ki so pri nas v zahtevnih in mnogokrat spreminjajočih se okoliščinah zgradile nov čas, ki mu danes že velikokrat pravimo “dobri stari časi”.

Vladimira Anzelc – Petronova iz Velikih Blok, Dragica Štiftar – Škajževa iz Velikih Blok in Danica Lužar – Pikcova iz Studenca so bile prijateljice in sošolke iz osnovne šole. Leto dni po končani šoli so se pri Škajževih dobile za 16. rojstni dan Dragice. Prav gotovo je beseda tekla o lepih dneh ob koncu šole z legendarnim prof. Bavčarjem, sošolkah in sošolcih, dekliška narava in delo pa nista čakala in razgovori so  bili tudi že resnejši. Kdo jih je fotografiral, ne vemo. Kot je bilo v tistih letih pri nas velikokrat, so dekleta  kmalu po končani osnovni šoli prijela za delo. Vladimiri, ki je živela doma z mamo Marico in staro mamo, je sovaščanka Mima Ponikvar – Ulčarjeva takoj po koncu šole zrihtala počitniško delo na Brestu v Cerknici. Hitro  se je privadila, radi so jo imeli, in jeseni je že dobila stalno delo v 1. strojni.

Danica je bila iz velike Pikcove družine na Studencu. Njena mama je v 7. letih rodila 6 otrok! Tri dekleta in tri fante. Tudi Danica je hitro prijela za delo v tovarni. Pri teti v Starem trgu je dobila sobo in se zaposlila v Kovinoplastiki Lož, kjer so  posebej po izgradnji nove tovarne v Ložu leta 1967 zaposlovali veliko delavk in delavcev.

Le za Dragico ne moremo zapisati nič gotovega o njeni nadaljni poti. V Velike Bloke jo je kot majhno deklico pripeljal Peter Plesnik, ki se je iz Logarske doline priženil k Škajževi Meri. Bil je pismonoša. Svojih otrok z Meri nista imela in tako sta k sebi vzela Dragico iz Logarske doline. Verjetno je bila kaj v sorodu s Petrom, saj sta priimka Plesnik in Štiftar tam pogosta. Zlobni jeziki so dolgo spletali zgodbe, da je bila Dragica najbrž njegova nezakonska hči. Pustimo to. Peter se je v letih, ko je nastala ta slika ločil in odšel iz Blok, za njim je kmalu po koncu osnovne šole odšla tudi Dragica. Kam, ne vemo. Bloški fantje smo bili vsi poparjeni, saj je odšlo prijazno, družabno in roko na srce čedno dekle. Moj stric Janez bi včasih rekel: No fantje, pa ste spet ob eno perje!

Čigavo je bilo kolo, s katerim so se dekleta postavljala na vasi, ne vem. Verjetno se je z njim s Studenca v Velike Bloke pripeljala Danica. Dekleta so bila takrat še strogo v krilih. Za vožnjo s kolesom je bilo primerno plisirano krilo. Kolo je moralo imeti zadaj špice, zaščitene z mrežicami, da se krilo med vožnjo ni zapletlo in pomazalo. Dekleta so skupaj počakala na popoldansko ali večerno predstavo kina v Domu JLA. Kolo so pustila pri Škajževih, saj je bila pred Domom prevelika nevarnost, da bi se z njim med predstavo vozili vaški mulci ali bi se vožnje učili vojaki, ki vožnje še niso bili vešči, posebej tisti iz bolj južnih krajev.

Kolo je bila tiste čase kar velika dragocenost. Posebej novo Rogovo, z zavorami na zajle, torej na frajlauf.

Pri takem kolesu ni bilo nevarnosti, da bi zavore premočno prijele, ali da bi kolesarko skipalo čez bilanco, kot se je rado zgodilo ob sunkoviti uporabi stare prednje zavore, kjer je zavorna gumica prijela direktno na prednji montel.

Kot smo rekli, takratnih generacij ne moremo primerjati z današnjimi, ki ostajajo v hotelu mama do 30. leta ali še več. Vladimira se je z Brankom Kraševcem – Žnidarjevim iz Metulj poročila pri nepolnih 17. letih. Za poroko sta morala zaradi njene mladoletnosti dobiti posebno dovoljenje, prvorojenec Franci je bil že na poti. Njen 19. rojstni dan sta praznovala že v Ulmu v Zahodni Nemčiji, kamor sta se oba odpravila za boljšim kosom kruha. Franci je ostal doma pri babici in prababici. A to je že druga zgodba.

Tudi Danica si je v Loški dolini kmalu našla moža. Jože Kandare – Poton iz Klanc je prav tako kot Danica delal v Kovinoplastiki Lož. Bil je šofer kamiona, kar je bilo za tiste čase, kot bi bil danes pilot pri Lufthansi.

Že pred poroko je Danica s privarčevanim denarjem domov na Studenec prinesla TV sprejemnik. Kakšen napredek in veselje! Jože se je pozneje kot prevoznik osamosvojil in največ vozil za Gradišče iz Cerknice.

Po baby boom generaciji so se zvrstile generacije X, Y, in Z, danes pred našimi očmi raste generacija Alfa. Na Blokah se rodi kakšnih 15 otrok na leto, včasih kakšen več. Upajmo, da bodo živeli v miru, blagostanju, čistem okolju in da bodo znali kaj narediti in bodo govorili tudi slovensko!

Slovarček:

• perje: okras, lepo dekle
  
• špice: napere
• frajlauf: prosti tek
• zajla: zavorni bovden
• skipati: zvrniti
• montel: plašč kolesa

Viri:

• Vladimira Kraševec, Vel. Bloke
• Dragica Kovačič, Nova vas

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Vladimira Kraševec
Skenirano: 24. 10. 2024
Oblika: fotografija