1958 Grahovo – Kuharski tečaj

Na sliki so dekleta in žene, ki so se 28. februarja 1958 udeležile kuharskega tečaja v Grahovem. Potekal je v Krajcovi hiši. Fotografirale so se pred Jernejčkovo hišo. Fotograf je bil Jože Žnidaršič-Bajčk. Druga hiša je Bouščava (Ule).

• Stojijo: Vera Žnidaršič, Bločice, Lojzka Ošaben, Martinjak, Marija Zalar, Martinjak, Anica Urbič, Sv. Štefan, Pepca Ule, Grahovo, Joža Hribar, Bloška Polica, Marica Jemec, Grahovo, Ivanka Špehar, Žerovnica in Ana Rok, Žerovnica.
• Čepijo: Marija Ogrinc, Grahovo, Danica Žnidaršič, Bločice, Joža Cvetko, Martinjak, Alenka Drobnič, Grahovo, Marija Jakopin, Grahovo in Ivanka Mahne, Grahovo.

Povojni kuharski tečaji na slovenskem podeželju so bili pomembni, ker so se žene tu naučile o modernizaciji prehrane, higieni in tudi emancipaciji kmečkih žena. Organizatorji so bili različni: AFŽ, kmetijske svetovalne službe, potujoče ali domače učiteljice kuhanja, delno pa tudi (javno ali prikrito) redovnice.

Tečaji niso bili namenjeni pripravi prestižnih jedi, temveč racionalizaciji in izboljšanju prehranskih vrednosti vsakodnevnih obrokov. Predavanja so vključevala pouk o:

– higieni: dosledno umivanje rok, čiščenje kuhinjskih pripomočkov in pravilno shranjevanje živil.

– uravnoteženi prehrani: spodbujali so uporabo več zelenjave, predvsem presne, sadja in mlečnih izdelkov, saj je bila dotedanja kmečka hrana zelo enolična in pretežka (Ponekod preveč zabeljena s svinjsko mastjo, marsikje pa sploh ne, ker je niso imeli).

– konzerviranju: pravilno vkuhavanje (pasterizacija) sadja in zelenjave v kozarce in sokov v steklenice, kar je omogočalo vitaminsko prehrano tudi pozimi.

– racionalizaciji: Kako iz preprostih, doma pridelanih sestavin skuhati čim več in različnih jedi brez potrate. V premožnejših družinah je bila racionalizacija tudi, da so ostanke hrane dali prašičem, ker se je enkrat vse vrnilo in krog je bil sklenjen. V revnejših družinah so racionalizirali še temeljiteje. Ker so imeli malo, so vse pojedli.

Ponekod so potekali tečaji s predstavitvijo novih kuharskih knjig, npr. ponatis Varčne kuharice Marije Remec in kasneje sestre kuharice Vendeline Ilc.

Pokazali so jim nove jedi, ki so prej veljale za meščanske npr. biskviti, potratne potice, puding, razne kreme. Včasih so na podeželju pekli le potico za večje praznike. Na tečaju so se žene naučile priprave še drugih slaščic.

Udeleženke so pisale v svoje zvezke. V njih so bili tudi recepti. Ti zvezki so sedaj zakladnica modrosti in ponujajo vpogled v neke druge čase, ki smo jih že pozabili. Predstavljajo tudi dragocen etnološki vir. Marsikateri teh zvezkov je še v uporabi, ker so recepti preprosti, jasni in razumljivi. Da ne bom spet o sedemdesetih gramih jajc in desetih dekah mleka … Prehajali so iz roda v rod. In ne glede na to, da na spletu najdeš kakršen koli recept veliko hitreje, je nek poseben čar, ko v roke vzameš star babičin zvezek z recepti, ki je še malo masten od delovnih rok in poiščeš najljubši recept. Zdaj grem pa v hladilnik pogledat, če je kaj sladkega.

Na zadnji strani je zapisan datum. Vse ostale podatke pa je posredovala Joža Zgonec.

Viri:

• Joža Zgonec

Kraj: Grahovo
Datum: 25. 2. 1958
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Leon Bell
Skenirano: 11. 12. 2011
Oblika: fotografija