1966 Cesarski vrh – Cesta, proga in kamnolom

Cesarski vrh je gozdnato področje na občinski meji med Vrhniko in Logatcem. Tu se Vrhniški klanec prevesi v ravno Logaško polje. Železniška proga Ljubljana-Sežana in stara cesta Vrhnika-Logatec na tem področju potekata vzporedno. Stara cesta je bila v 1990. letih še vedno tlakovana z granitnimi kockami, ki so med vožnjo vozil povzročale tresljaje in prav poseben zvok – kot da bi se vozil s traktorjem. Zakaj je na fotografiji levi tir bolj temne barve od desnega? Zaradi zaviranja in obrabe zavornjakov, saj po tem tiru vlaki vozijo navzdol proti Ljubljani in morajo nenehno zavirati, da vzdržujejo predpisano hitrost.

Ne moremo z gotovostjo trditi, da sta bili fotografiji narejeni natanko leta 1966. Po letnici lahko le sklepamo, saj je imel tedanji uradni fotograf železnic v tem letu turnejo po Notranjski in se je ustavil tudi na Rakeku. Zagotovo sta nastali po letu 1961, ko je bil elektrificiran odsek železniške proge med Logatcem in Borovnico. Cesta in železnica morata med Ljubljanskim barjem oz. Vrhniko/Borovnico in Logatcem premagati več kot 160 metrov višinske razlike.

Pogled na železniški kamnolom Verd, ki se nahaja nad Vrhniko. Tedaj še ni manjkalo toliko hriba, kot ga danes, saj se vsako leto za železniške proge porabi več 10.000 m3 materiala, še največ tolčenca. Verd je edini kamnolom v Sloveniji, ki ima železniški tir za nakladanje kamnitih agregatov, ki se vgrajujejo med vzdrževanjem in gradnjo železniške infrastrukture. V kamnolomu prevladujejo apnenčasti agregati, a ti niso tako kakovostni in obstojni kot granit oz. kamnine temnejše barve. Z leti se apnenec začne drobiti in razpadati.

Vzpon železniške proge med Borovnico, Verdom in Logatcem dosega konstantni vzdolžni nagib 10-12 promil. To pomeni, da se na vsak dolžinski kilometer proge ta dvigne za 10-12 metrov. Že v času Južne železnice so tovorni vlaki v Borovnici dobili dodatno lokomotivo, ki je vlak potiskala do postaje Planina. Še posebno težavo vlakom na tem vzponu predstavljajo spolzke tirnice, kar pomeni slabe adhezijske pogoje med pogonskimi kolesi lokomotive in tirnico. Nemalokrat se zgodi, da kakšen tovorni vlak obleži in potrebuje dodatno lokomotivo. V preteklosti, ko sta bili še parna in kratek čas tudi dizelska vleka, so lokomotive komajda in zelo počasi premagovale klanec. Strojno osebje v vlaku si je pomagalo z nastavljanjem kamenčkov na tirnice, da so izboljšali oprijem med kolesom in tirnico, ter tako premagali vzpon.

Vrhniški klanec je cestnim voznikom do izgradnje avtoceste Vrhnika-Postojna (1972) povzročal veliko sivih las. To je bila edina prava povezava med Ljubljano ter Koprom in Italijo. Tovornjaki so imeli tedaj majhno moč motorja in bili polno naloženi, tako da so se komajda premikali po klancu navzgor. Vozniki osebnih vozil, ki so vozili za tovornjaki, so se živčno presedali za volanom, saj zaradi ovinkaste ceste niso imeli možnosti prehitevanja. Še bolj kritično pa je bilo na ridah med Planino in Postojno, zato ni bilo težko sprejeti odločitve za gradnjo prve slovenske avtoceste. Če primerjamo z današnjim stanjem na slovenskih avtocestah, so bili tedaj lahko še srečni, da so se sploh vozili, pa četudi le s 30 km/h. Dandanes se na naših avtocestah veliko časa preživi tudi na enem mestu, ne da da bi se sploh kam premaknil – kot na parkirišču, za katerega je treba imeti vinjeto.

Slovarček:

• tolčenec: kamen, ki tvori gramozno gredo, v kateri je položen tir

Kraj: Cesarski vrh
Datum: 1966
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 7. 2025
Oblika: 2 fotografiji