1975 Postojna – Računalniške kartice

Programski jezik Fortran so prvič uporabili leta 1954, kot komerciali izdelek pa je prišel v rabo leta 1957. Na sliki je programski list. Kratica pomeni Formula Translating (Prevajanje formul). IBM-ov cilj je bil ustvariti programski jezik, ki bi ga lahko uporabljali za oblikovanje ali programiranje formul za znanost in inženirstvo.

V tretjem ali četrtem letniku smo imeli kot izbirni predmet (takrat smo temu rekli krožek) tudi računalništvo. Predaval je profesor matematike Franc Komovec. Odrezal se je odlično, saj je bilo zanimivo, poučno in tudi zabavno. Za zaključek je moral vsak udeleženec napisati program v programskem jeziku Fortran. Programe smo odnesli v podjetje Javor Pivka, kjer so nam brezplačno zluknjali kartice. V Pivki so namreč že tedaj (1977 ali 1978) imeli zmogljiv računalnik. Pokazali so nam tudi sobo z računalniki, razložili kaj je kaj in kako deluje. Programe smo pustili tam in čez nekaj časa dobili svoje izdelke. Moj je bil pravo razočaranje. Ves teden sem se mučila s pisanjem programa, dobila pa sem en kup potiskanega računalniškega papirja. Še slepcu je bilo jasno, da sem nekje zamočila. En oklepaj preveč ali premalo, izgubljena vejica in podobno, pa je vse drugače. Večinoma narobe. Luknjačica, ki luknja kartice, namreč ne sme nič misliti. Kar si naredil, si naredil. Napake so očitne. Profesor je dejal, da žal moje programiranje ni uspelo »ampak ti bom dal vseeno pet, ker si se toliko matrala in ker razumeš.«

Žal nam ni uspelo ugotoviti namena tega programa. Tudi bivši študent, nekdanji ekonomist in sedanji upokojenec se ne spomni, kaj je programiral. Veseli bomo, če se bo razlaga znašla med komentarji.

Računalniške kartice iz leta 1975 pripadajo nekdanjemu študentu Ekonomske fakultete. Ta je bila tedaj na Gregorčičevi, nasproti urada predsednika vlade. Selili so jo leta 1976 za Bežigrad. Informatika je bila obvezen predmet. V prvem semestru se je predmet imenoval Informatika 1, predaval je prof. dr. Gortan Resinovič, v drugem pa, kako drugače, Informatika 2 pri prof. dr. Janezu Gradu. Na EF je bila vedno gužva. Vsi so hoteli postati ekonomisti. Očitno je bil tudi osip velik ali pa so bolj malo študirali. Kar poglejte, kakšno ekonomijo imamo. Zaradi velikega števila študentov, je bila stiska s prostorom. Prvo predavanje iz Informatike 1 je bilo zaradi tega ob pol osmih zjutraj. Prof. Resinovič je prišel ob osmih ves zmačkan in izjavil: »Rana ura, slovenskih fantov grob.« Vsa naslednja predavanja so bila v popoldanskem času. Predavanje s praktičnim delom je bilo obvezno za izpit. Za pristop k temu je bilo potrebno napisati program, zluknjati kartice in rezultat natisniti. Program so pisali v programskem jeziku Fortran. »Tiskarna« z računalniki je bila v kleti. Nekdo je bil zelo nezadovoljen in je napisal program, da naj računalnik vsa praštevila deli z nulo. Računalnik je ubogal program in štancal, dokler ni zmanjkalo papirja, ki ga je bila polna soba. Ko so zaposleni naslednji dan prišli v službo, skorajda niso mogli vstopiti. V tem prostoru je danes Urad za varovanje podatkov.

Luknjana kartica je trd papirni medij, ki se uporablja za shranjevanje digitalnih informacij s prisotnostjo ali odsotnostjo lukenj. Razvili so jih iz »programov« na tekstilnih statvah za žakardne vzorce. Prvič jo je uporabil Herman Hollerith za popis prebivalstva v ZDA že leta 1890. Njegove inovacije so privedle do ustanovitve podjetij, ki so postala IBM. Kartico so imenovali Hollerithova kartica, IBM-ova kartica, kasneje luknjana kartica, končno pa preprosto kartica.

Prof. dr. Gortan Resinovič se je rodil v Splitu leta 1935. Tja sta s Primorske pred fašisti zbežala njegova starša. Leta 1937 so se preselili v Maribor. Leta 1941 so jih Nemci izselili v Sarajevo. Po koncu vojne so se vrnili v Maribor. Tam je končal osnovno šolo in gimnazijo. Diplomiral je na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, magistriral na Fakulteti ekonomskih znanosti v Zagrebu in doktoriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Prof. dr. Janez Grad se je rodil leta 1931 v vasi Petelinje pri Dolu pri Ljubljani. Diplomiral je leta 1958 na Naravoslovno-matematični-filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral leta 1973 na Univerzi v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, na univerzi v Birminghamu in na Inštitutu za jedrsko fiziko v Bonnu. Je aktiven član Čebelarske zveze Slovenije. Od leta 1984 goji čmrlje in ima doma tri čmrljake.

Viri:

• https://en.wikipedia.org/wiki/Punched_card
• https://www.borncity.com/blog/2023/09/20/20-sept-1954-erstes-fortran-testprogramm-wird-bersetzt-und-ausgefhrt/
• http://vlado.fmf.uni-lj.si/pub/networks%20/pajek/news/Delo070405.PDF
• https://www.dol.si/sl/content/o-obcini/dr-janez-grad.html

Kraj: Postojna
Datum: 1975
Avtor: —
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 2. 8. 2025
Oblika: dokumenti