1935 Lož – Rubež

»Na gruntih nam banke že davno sedijo,
obresti in davki nam pijejo kri,
od žuljev se naših pijavke redijo,
zaman kmet znoji se in trpi.«
(Iz pesmi nabrusimo kose)

Na sliki je obvestilo o licitaciji eno leto stare junice v vrednosti 800 din. Obvestilo je z dne 26. februarja 1935, licitacija je bila 27. marca istega leta v Ložu.

Tole je napisal urednik: Matevž Pelan je bil strojar. Veliko ljudi mu je ostalo dolžnih, ker niso plačali strojenja. Velikokrat je moral dolg izterjati preko sodišča. Najbrž je bila ta dražba rezultat takšne izterjave. (Vir. Vida Pelan, vnukinja)

Rubež in dražba premoženja sta bila v Kraljevini Jugoslaviji kruta realnost mnogih slovenskih kmetov in obrtnikov, ki niso zmogli plačati davka. Znano je, da so davki zelo pomembni. Ameriškega gangsterja Al Caponeja na noben način niso mogli spraviti v arest. Šele na davkih so ga dobili! Davčna zakonodaja je bila nepravična do slovenske dežele, rubež pa so izvajali neusmiljeno.

Velika gospodarska kriza po letu 1929 je v Dravsko banovino prišla z zamikom, a udarila je silovito. Slovenski kmetje so množično obubožali. Ker niso imeli gotovine za poplačilo obveznosti do države, je država pričela s postopkom rubeža. Rubežniki so na kmetiji popisali vse, kar je imelo tržno vrednost, in to tudi zasegli. To so bila v večini kmetova osnovna sredstva: živina, orodje, zaloge žita, pohištvo in v skrajni sili tudi hiša in zemljišče.

Zarubljene predmete so označili kar na licu mesta, sledila je dražba. Ker je bila kmečka kupna moč nizka, so se živali in predmeti prodajali za drobiž. Izkupiček praviloma ni pokril celotnega dolga. Marsikje so si sosedje med seboj pomagali tako, da na dražbi nihče ni dvigoval cene. Kupil jo je sosed za minimalni znesek in jo po odhodu davčnih izterjevalcev vrnil prvotnemu lastniku.

Davčni sistem v kraljevini Jugoslaviji je bil centraliziran, diskriminatoren in kaotičen. Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 so v državi sočasno veljali štirje različni davčni sistemi iz preteklih držav. V Sloveniji in Vojvodini je veljal strogi avstrijski, na jugu pa ohlapnejši turški ali srbski sistem. Zaradi urejenih zemljiških knjig in katastrov je bilo v Sloveniji najlažje izterjati davke. Slovenski kmet je plačeval tudi do štirikrat višje davke kot v ožji Srbiji. S tem denarjem, kot je običajno, se je vzdrževal državni aparat in vojska. Kraljevina je šele deset let po nastanku sprejela enoten davčni zakon, ki pa ni odpravil krivic. Uvedel je visoke davke na zemljiški dohodek, hiše, obrtne dejavnosti in plače. Nad nujnimi (soljo, petrolejem, vžigalicami) in malo manj nujnimi (tobak, cigaretni papir) življenjskimi potrebščinami je imela država monopol. Cene teh izdelkov so umetno dvignili z ogromnimi trošarinami, kar je še dodatno siromašilo že tako revno podeželje.

Dve stvari sta gvišni: davki in smrt. V Ameriki so dodali še tretjo – da te bo nategnil odvetnik. Jaz vem še za četrto, ampak je za pet let aresta.

Slovarček:

• junica: telica, saj najbrž vsi vemo, kaj je junica, betonski otroci pa verjetno ne
• Kraljevina SHS: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
• Nabrusimo kose: Pesem je leta 1936 napisal Milan Apih po napevu poljske pesmi. Maja marŝo (Majniška koračnica). To je bila stara borbena pesem, ki so jo poljski ustanovitelji prepevali v boju proti carskemu absolutizmu.

Viri:

• Zgodovinazavse.si

Kraj: Lož
Datum: 1935
Avtor: Davčna uprava Logatec
Zbirka: Vida Pelan – Bratina
Skenirano: 11. 9. 2025
Oblika: dokument