Cerknica 1970/71 – 4. a razred
Skozi šolsko leto 1970/71 je 4.a razred vodila razredničarka Vika Tornič. Kot je razvidno na prvi pogled, je bil to prijeten pa tudi razposajen razred. Slika nam kaže nasmejane, prisrčne in dobrovoljne obraze. Za to je vsaj delno odgovoren fotograf, ki je vedno poskrbel za dobro vzdušje. Pa vendar se čuti njihova navihanost, ki jih je spremljala vse dni. Kako lepo je videti prijateljske objeme. Seveda pa posamezniki vedno izstopajo, pa čeprav samo v spakovanju obraza ali pa kazanju rožičkov. Naj se vidi, kdo si več upa in kdo je večji frajer v razredu. S takimi dejanji si pridobijo svoj trenutek pozornosti. Saj smo že slišali rek: “Sposobnost človeka se pokaže tudi v najneznatnejših stvareh.”
1935 Vrhnika pri Ljubljani – Cerkev Sv. Trojice
Ivan Cankar v svojem pisanju večkrat omeni Sveto Trojico. Eden izmed citatov je obešen na glavni fasadi: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.*«
Pripoveduje pa tudi zgodbo o pastirici, ki je pomagala pri gradnji tako, da je nosila vodo iz Ljubljanice k cerkvi na grič. Nekoč se je pri opravilu spotaknila in tako nesrečno padla, da je umrla. Njeno lobanjo naj bi v zahvalo za njen trud vzidali za glavnim oltarjem in po legendi lahko na tem mestu pri odprtini za oltarjem še danes slišimo šumenje vode.
»O Vrhnika, blagoslovljeni kraj! Kadar leže mrak v tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem v cerkvi svete Trojice zabuči pokopano jezero; kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno tihotne zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo. Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti.*«
1973 Gladovec – Po mah za jaslice
Na sliki sta moji mlajši sestri Janja in Petra Kranjec. Gladovec je gozd, ki leži v katastrski občini Bezuljak. V njem so rasle zelo visoke in debele smreke. Ata je z veliko ljubeznijo skrbel za svoje gozdove in tudi redno sadil mlade smrekice, da se je gozd odlično ohranil do današnjih dni, ko sem dela tega gozda postala lastnica tudi sama.
1864 Javorniki – Cesar gre na medveda
Naj začnem na koncu, z razglednico, ki je bila iz Postojne poslana v Ljubljano med prvo svetovno vojno leta 1917, ko je bil njen glavni protagonist, avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. že eno leto pokojni. Razglednico je ustvaril nekdo, ki je morda v imenu imel črke Jos. Hart. ali kaj podobnega, kar je mogoče zaslutiti v rumenem napisu na pokončni ploskvi prve stopnice do rdečega podesta mogočnikov. Slika, ki se imenuje Das Weltgericht, tako namreč z zlatom piše v desnem zgornjem kotu, je polna srhljive simbolike. Ugibam, da bi se temu naslovu reklo po naše Svetovni red ali Urejanje sveta ali celo Svetovno sodišče. Mogoče bo kdo prevedel bolj natančno.
1971 Cerknica – Štelnga
Meniševski regruti – naborniki oz. vojaški novinci so slikani pred Bajčkovim ateljejem v Cerknici.
S sabo so imeli harmonikarja – Janeza Kranjca (Mihovčkov), s konjsko vprego pa jih je vozil Marjan Nared s Kožljeka.
Nabor je bil preizkus sposobnosti za služenje vojaškega roka, ki je bil v Jugoslaviji obvezen. Ko so ga fantje uspešno opravili, so se zbrali, običajno okrasili voz, proslavljali in se poslavljali, saj je takratno služenje vojaškega roka trajalo 1 leto. Vojsko so služili kar daleč v republikah bivše Jugoslavije in so prišli največ enkrat do dvakrat domov. Fantje na fotografiji so šli iz Begunj v Cerknico, potem pa čez Bloke in nazaj v Begunje. Vmes so imeli postanke po gostilnah, ki jih je bilo takrat veliko ob cesti.
1951 Močilnik – Izvir Ljubljanice
Močilnik je naravni spomenik, izvir Ljubljanice pri Vrhniki. Že leta 1976 je bil vpisan v register slovenske naravne dediščine. Velja za kraj, kjer se konča Ljubljansko barje in prične Kras. Največje spremembe oziroma posege je doživel v 19. stoletju. Takrat so zajezili izvir Male Ljubljanice za potrebe Lenarčičeve žage in izvir v Malem Močilniku za potrebe Oblakove žage.
1970 Cerknica – Pred Brestom
Ob tej sliki moram priznati, da razen svojega očeta Janeza Kranjca, ki sedi na skrajni desni strani s kapo na glavi, ne prepoznam nikogar drugega. Dokler se v sliko nisem poglobila, sem vsa leta verjela, da gre za ekipo Brestovih vzdrževalcev, zdaj pa bolj ko poskušam razbrati poteze posameznih obrazov, manj mi je jasno, za koga gre. A ne glede na to bi vseeno nekaj povedala o skupini vzdrževalcev, ki so bili očetovi sodelavci.
Cerknica 1972/73 – 5. b razred
Razredničarka Jožica Kovačič in njen 5.b razred v šolskem letu 1972/73. Učenci so imeli srečo, saj so pri prehodu iz razredne na predmetno stopnjo ostali skupaj v enaki sestavi kot prva štiri leta. Pridružil se jim je le en sošolec, domačin iz Dolenje vasi.
1915 Brno – Vitez Wehrmann
Slika lesenega kipa tevtonskega viteza Wehrmanna iz Brna, Češka je iz zbirke Jerneja Malovrha. Stal je na trgu svobode in je varoval mesto. Pod koničastim baldahinom je figura vojaka v nepopolnem bojnem oklepu. Spredaj je naslonjen na ščit. Ob vznožju je brnski grb in lesen drog, ob katerem sta nekdaj stala dva topa.
1963 Rakek – Vozni park podjetja Nanos
Lepo postrojen vozni park pred skladiščem Trgovskega podjetja Nanos Postojna na Rakeku. V vrsti so kamioni TAM Pionir, imenovani tudi Praga. Zadnjega v vrsti nisem prepoznal, kljub moji osnovni izobrazbi »avtomehanik«.
Fotografijo sem izbrskal in kupil na 14. Mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta, 27.–29. 9. 2022 v Cankarjevem domu.
Trgovsko podjetje Nanos Postojna je prvotno začelo delovati 1947 kot okrajno trgovsko podjetje Okrajni magazin Postojna in se je leta 1952 preimenovalo v državno trgovsko podjetje Nanos Postojna. Leta 1973 so k podjetju Nanos Postojna priključili tudi do tedaj samostojno Trgovsko podjetje Škocjan Rakek, ustanovljeno leta 1954.
Stare slike 