1935 Vrhnika pri Ljubljani – Cerkev Sv. Trojice
Ivan Cankar v svojem pisanju večkrat omeni Sveto Trojico. Eden izmed citatov je obešen na glavni fasadi: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.*«
Pripoveduje pa tudi zgodbo o pastirici, ki je pomagala pri gradnji tako, da je nosila vodo iz Ljubljanice k cerkvi na grič. Nekoč se je pri opravilu spotaknila in tako nesrečno padla, da je umrla. Njeno lobanjo naj bi v zahvalo za njen trud vzidali za glavnim oltarjem in po legendi lahko na tem mestu pri odprtini za oltarjem še danes slišimo šumenje vode.
»O Vrhnika, blagoslovljeni kraj! Kadar leže mrak v tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem v cerkvi svete Trojice zabuči pokopano jezero; kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno tihotne zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo. Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti.*«
Cerkev Sv. Trojice na Vrhniki pri Ljubljani je poznorenesančna cerkev. Nekdaj je bila vrh Fijolčne gore, kakor so zaradi številnih vijolic nekoč imenovali vzpetino nad Vrhniko. Danes je podružnična cerkev župnije Vrhnika, ki služi izvajanju kulturnih dogodkov. Stoji nad Cankarjevo rojstno hišo in je vpisana v seznam slovenske dediščine. Omenja jo že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Na njegovem bakrorezu je videti, da je bila že tedaj taka kot danes, le da še ni bila obdana s kapelicami križevega pota in obzidjem. Arhitekt ni znan. Na podlagi slogovnih primerjav pa je sklepati, da je bil iz Lombardije ali Benetk. Leta 1642 so posvetili temeljni kamen. Dokončana je bila verjetno dvanajst let pozneje. Takrat je bila opravljena prva vizitacija. Leta 2015 so obnovili fasado in restavrirali kamnite elemente. Ima tri oltarje. Veliki oltar Svete Trojice iz črnega marmorja je v prezbiteriju, v ladji sta lesena oltarja sv. Štefana na severni in sv. Antona na južni steni.
Slovarček:
- * Aleš iz Razora: V povesti Aleš iz Razora je Ivan Cankar pisal o Vrhniki in njeni okolici na zelo oseben način. Gre za portret ljudi, ki so živeli v tistem času. Cankar jih je poznal in jih v tem delu zelo avtentično opisal. Lik Aleša, navzven pobožnjakarja, v resnici pa razuzdanca in grešnika, razkrije dvojno moralo, o kateri je Cankar v svojih delih pogosto pisal.
- vizitacija: obisk višjega nadzornega organa v cerkvah z namenom inventure (popisa inventarja) in kontrole pravnih norm, ki so predpisane
- prezbiterij: v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem
Viri:
- https://prvi.rtvslo.si/podkast/skodelica-cankarja/173250917/174540815
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_sv._Trojice,_Vrhnika
Kraj: Sv. Trojica nad Vrhniko
Datum: 1935 približno
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Matjaž Šporar
Skenirano: —
Oblika: datoteka