Preskoči na vsebino

1963 Rakek – Vozni park podjetja Nanos

10. 12. 2022

Lepo postrojen vozni park pred skladiščem Trgovskega podjetja Nanos Postojna na Rakeku. V vrsti so kamioni TAM Pionir, imenovani tudi Praga. Zadnjega v vrsti nisem prepoznal, kljub moji osnovni izobrazbi »avtomehanik«.

Fotografijo sem izbrskal in kupil na 14. Med­narodnem sejmu zbirateljstva Collecta, 27.–29. 9. 2022 v Cankarjevem domu.

Trgovsko podjetje Nanos Postojna je prvotno začelo delovati 1947 kot okrajno trgovsko podjetje Okrajni magazin Postojna in se je leta 1952 preimenovalo v državno trgovsko podjetje Nanos Postojna. Leta 1973 so k podjetju Nanos Postojna priključili tudi do tedaj samostojno Trgovsko podjetje Škocjan Rakek, ustanovljeno leta 1954.

Na sliki od leve, prva vrsta:

  • Čekada Dane,
  • Jože Gregorc,
  • Ciril Modic,
  • dva neznana,
  • Slavko Logar.
  • Za njimi vsi neznani.

Na kamionu je registrska KP 21 – 57.

Neznan je tudi stoječi pred hroščkom LJ 202 26 z aktovko.

Sigurno neki »šef«.

Dopolnitev: to je Franci Ribič iz Cerknice1

Začetki Tovarne avtomobilov Maribor, skrajšano TAM sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so jo 31. decembra 1946 po ukazu Josipa Broza Tita pod imenom Tovarna Avtomobilov Maribor v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor.

Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za zgraditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli že 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi istega leta. Za delovno silo so Nemci uporabili predvsem vojne ujetnike iz različnih držav, sodelovali pa so tudi Mariborčani. Sočasno z gradbenimi deli so izobraževali bodoče delavce in strokovne kadre. Prvi trije proizvodni objekti so bili končani do začetka aprila 1942, čeprav je začetna proizvodnja stekla že konec leta 1941. Za nemške okupacijske sile je bila nova tovarna ključnega pomena. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih 7.105 ljudi, od tega jih je bilo 4.278 vključenih v proizvodni program, preostali pa so sodelovali pri gradbenih delih. Leta 1943 so zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov začeli pospešeno graditi podzemne bunkerje na površini 8.512 kvadratnih metrov, ki naj bi kot rezervna lokacija omogočali nemoteno nadaljevanje proizvodnje ob vse pogostejših napadih na tovarno.

Tovornjak TAM Pionir je prvo industrijsko izdelano motorno vozilo v Sloveniji. Izdelan je bil po češki licenci za tovornjake Praga. Pionirje so v tovarni TAM izdelovali v različnih kamionskih in avtobusnih različicah. Najdlje so se uporabljali tisti, ki so jih predelali v gasilska vozila.

Leta 1947 so v tovarni izdelali prvih 29 tovornjakov po češki licenci Praga-RN, leta 1949 je dobil tovornjak Praga-RN uradno ime Pionir.

Leta 1957 je bila sklenjena licenčna pogodba z zahodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone in s 30-odstotnim vložkom doma izdelanih vgrajenih delov.

Leta 1961 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Pod novim imenom so na trg kmalu dali družino vozil TAM 2000, pričeli pa so tudi izvažati, večinoma na trg neuvrščenih držav in z izdelavo vojaških tovornjakov za potrebe JLA. Leta 1986 je bilo v TAM-u proizvedeno 200.000. vozilo, v tovarni je bilo zaposlenih 8175 oseb.

Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) je vrsto let predstavljala enega od stebrov mariborske industrije. V 80. letih je TAM zašel v krizo, ki je vodila do raznih preoblikovanj in sanacij podjetja ter nazadnje do njegovega stečaja v letu 1996. Po 50 letih obratovanja je bil junija 1996 za TAM uveden stečajni postopek, za več tisoč zaposlenih pa se je začel boj za preživetje, bodisi v obliki predčasne upokojitve bodisi z odhodom na borzo dela.

Nazoren opis dogodka. Vendar so mi podatki kar nekaj časa delali težave v povezavi s podjetjem Škocjan Rakek. Nanos je na Rakeku v tem obdobju imel po pričevanju le skladišče.

Moje prvo konkretno srečanje s kamionom TAM Pionir (Praga) je bilo daljnega leta 1965 na praktičnem delu zaključnega izpita za poklic avtomehanik v delavnicah Cestnega podjetja v Ljubljani. Po uvodnem nagovoru mojstra sem dobil nalogo nastavitev ventilov motorja pri cestnem valjarju. Kljub zelo nedostopnemu motorju mi je uspelo opraviti zastavljeno nalogo precej hitro. Ko sem mojstru šel povedat, da je naloga opravljena, je samo pokimal in šel z mano v kontrolo izvedene naloge. Po krajšem pomisleku me je vprašal, kdo je bil moj mojster. Ko sem povedal se je le nasmehnil, torej so zasluge šle tudi mojemu mojstru na Uncu Avgustu Gorjupu, ki me je kar dobro izučil za posamezne naloge pri popravilu avtomobilov.

Sedaj pa problem. Nalogo sem opravil prehitro, zato sem dobil novo. Mojster me je peljal do kamiona (TAM Pionir) brez motorja in naročil naj odstranim masko, havbo in ušesa. Začudeno sem ga pogledal. Kakšna »ušesa«? Mojster je takoj videl mojo zadrego, zasmejal se je in ponovil ušesa, blatnike odstrani! Tudi to nalogo sem opravil hitro, ker je prišla na ušesa vest zaposlenemu avtomehaniku, da opravlja izpit nekdo iz njegovih krajev. Na hitro mi je pomagal odstraniti »ušesa« in dal nasvet, naj ne hodim prehitro poročat, da sem nalogo opravil. Večkrat se spomnim na njegovo pomoč, vendar pa se ne morem spomniti njegovega priimka in od kod je bil. Nenavadno, pa saj je od takrat minilo le 57 let.

Slovarček:

  • Collecta: je prireditev, kjer se srečajo evropski zbiratelji in trgovci, ki hranijo in prodajajo dragocene zbirke s področij filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitet, gramofonskih plošč in zgoščenk, stripov, figuric (Kinder, Pez, Lego), mineralov, fosilov, dragih kamnov ter različnih drugih drobnih zbirk.

Viri:

  • rtvslo.si
  • Magda Drole
  • Collecta

1Dopolnitev 13. 12. 2022

Kraj: Rakek
Datum: maj 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 12. 11. 2022
Oblika: fotografija

 

5 komentarjev leave one →
  1. 10. 12. 2022 11:24

    Zanimivo, da je še kdo imel težave s prehitro opravljenimi nalogami!

    Všeč mi je

  2. Anonimnež permalink
    10. 12. 2022 16:25

    Včasih so se mojstri radi pošalili z vajenci,da naj gre janez k mojstru Metodu po eno kilo štroma.Fantiček je hitro ubogal.Prišel je,do mojstra in ga vprašal,če mu posodi eno kilo štroma ta pa mu je rekel,da mora prinesti posodo.Tako seje fant sprehajal od enega mojstra do drugega.Težko so ostali zadrževali smeh,dokler ni pogruntal,da gre za šalo.vž

    Liked by 2 people

  3. mirojuvancic permalink
    11. 12. 2022 14:27

    Našel se je lastnik hroščka in aktovke. To je Franci Ribič iz Cerknice, ki je bil na Trgovskem podjetju Nanos Postojna komercialist – potnik. Hvala za informacijo.

    Liked by 1 person

  4. anonimnež permalink
    12. 12. 2022 11:52

    Trgovsko podjetje Nanos Postojna je prvotno začelo delovati leta 1947 kot okrajno trgovsko podjetje Okrajni magazin Postojna in se je leta 1952 preimenovalo v državno trgovsko podjetje Nanos Postojna, ki pa je imelo z imenom Postojna kaj malo opraviti. Podjetje je od ustanovitve dalje delovalo v Prestranku, kjer so bili ogromni skladiščni prostori, največji in najvišji objekt je bil prav gotovo največji na na Primorskem in Notranjskem. Stoji še sedaj. Vse te zgradbe, tudi lične pritlične pisarne so že daleč pred 2. svetovno vojno zgradili italijanski trgovci oziroma država. Prestranek je bil predzadnja železniška postaja pred takratno mejo (Postojna zadnja), ki je za tiste čase imel sila ustrezno infrastrukturo pri pretovarjanju blaga, živali… Pokrita rampa še sedaj obstaja, baje so bile v Italiji le tri take. Podjetje smo Prestrančani imenovali “okrajni magazin”, ki je bil lociran na “bazi.” Mislim, da je bilo leta 1963 ko je sindikat Nanosa imel na Bilah zelo uspelo veselico, kjer se je pilo in jedlo zastonj. To smo izkoristili tudi mlajši pestranski fantje, ki smo ob “nabavi” dejali, da oče dela na Nanosu, čeprav smo bili prav vsi sinovi železničarjev.

    Liked by 2 people

    • 12. 12. 2022 15:55

      Sem čakala, da bo kdo kaj napisal o resnični zgodovini tega trgovskega podjetja. Da je Titov režim Nemcem pobral mariborsko industrijo (in know how), iz katere je bil ustanovljen TAM, smo vsi vedeli. Ni se pa nič govorilo o živahni in uspešni predvojni trgovski dejavnosti na Postojnskem, Notranjskem, Bistriškem področju. Da ne govorim o tem, koliko privatnih trgovin so zaplenili lastnikom in jim prepovedali privatno trgovsko dejavnost. Prav vse nam pa res ni “Tito dal” !

      Všeč mi je

Dodajte komentar