Preskoči na vsebino

Cerknica 1976/77 – 7. b razred

10. 07. 2023


Šolsko leto 1976/77 in 7. b razred s svojo razredničarko Majo Milavec.

več..

1919 Tarent – Terezija Kvaternik

9. 07. 2023


Iz arhiva župnišča Stari trg je fotografija redovnice Terezije Kvaternik iz Šmarate. Rodila se je 17. oktobra 1888. Po zapisu sodeč naj bi umrla v Tarentu, Italija, kdaj, ni znano. Njeno samostansko ime je bilo sestra Marizza. Pripadala je redu de Notre Dame.

več..

1941 Bloke – Cesarjeva družina, moč fotografije

8. 07. 2023

Ob pregledovanju starih slik pri Knausovih na Velikem vrhu so se mi oči prilepile na to razglednico in nemudoma sem si jo sposodila za objavo. Potem je med neobjavljenimi čakala tako dolgo, da sem pozabila, kdo mi jo je posodil in kaj sem nameravala z njo.

Kaj me je tako pritegnilo? Očitno sem nasedla na iluzijo popolne družine, popolnega para z ljubkim in pridnim naraščajem, podobo vrednot za katere se je v življenju vedno vredno žrtvovati: dom, družina, mir, blagostanje … Možat, ne prav velik oče, blaga mamica in štirje angelčki, od tega morda le en fantek … Razglednica je celo pri meni, že marsičesa vajeni, čisto nezavedno, a takoj dosegla svoj namen. Bila je premišljeno narejena v propagandne namene, zato ni čudno, da so se mi prilepile oči nanjo, ampak namenjena je bila predvsem mladim moškim, vojakom kraljevine Italije. Kako se je znašla na Blokah, lahko le ugibam.

več..

1960 Unec – Gledališka predstava v Zadružnem domu

7. 07. 2023

Na odru Zadružnega doma na Uncu: na levi Mara Ileršič, Franc Perko in Sonja Mršek. Če se prav spomnim, so v igri sodelovali še Marjan Brzek in Jože Rebec. S predstavo, ki jo je režiral Roman Gorjan, smo uspešno gostovali tudi v Lazah.

več..

Stari trg 1979/80 – 5. c razred

6. 07. 2023


Ti učenci so zdaj že tretjič predstavljeni na Starih slikah, odraščajo, vsakokrat so malo starejši. Prvič so bili predstavljeni v drugem razredu z učiteljico Mileno Gerkšič, drugič v tretjem razredu z učiteljico Ireno Turk in zdaj kot 5. razred z razredničarko Vesno Strle, ki jih je spremljala do osmega razreda. Njihovo prvo srečanje je bilo v šolskem letu 1976/77 na Podružnični osnovni šoli Iga vas, ko je Vesna kot začetnica tu nekaj časa stanovala in se je z njimi srečevala na šolskih hodnikih. Takrat še slutila ni, da bodo prav ti učenci njeni zadnji na Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja Stari trg in bo slovo od njih zelo težko. Slikali so se pred glavnim vhodom v šolo. Za njimi je hiša družine Vinka Strleta, v daljavi pa se dvigajo Križna gora ,  Markov hrib in del Racne gore. So še brezskrbni, navihani in dobro razpoloženi, in ker slika ne laže, vidimo, kako se je Robert poigral z Damjanom.

več..

1967 Jugoslavija – Tečaj za komandanta

5. 07. 2023


Eden izmed fantov na sliki je Franc Mihelčič. Zadaj na sliki so vsi lepo popisani. Če je zapis tak, kot smo ga vajeni, so na sliki od leve na desno sedeči: Stevo Dobračin, Milorad Pantić, Jovo Ivanović, Bogoljub Batinić, Zvonimir Lacković, Mijo Loketić, stojijo od leve na desno: Mirko Mihić, Dražen Bleharček, Mile Krnjeta, Bogdan Todorović, Stojan Radulović, D. Radulović, Franc Mihelčič.

več..

1941/45 Cerknica – Fotograf Jože Žnidaršič Bajček med vojno

4. 07. 2023

Jože Žnidaršič -Bajček med vojno

Jože Žnidaršić – Bajček med vojno

Jože Žnidaršič med drugo svetovno vojno – nadaljevanje

Začela se je druga svetovna vojna. Italijanske okupacijska vojska je 10. aprila 1941 vkorakala v Ljubljano in jo okupirala.

V začetku septembra 1941 je Stane Viršek po nalogu pesnika Karla Destovnika – Kajuha, ki se je dobro zavedal pomena takšne dokumentacije, s pomočjo zvez v ljubljanskih fotoateljejih zbral 15 sodelavcev, ki so delovali pod okriljem OF in iz filmov, ki so jih prinašali tuji vojaki, so izdelovali kopije fotografij za dokumentacijo o okupatorjevem nasilju. Fotografije je prevzel Kajuh in jih posredoval naprej. Fotografije so skrili v tri bunkerje, dva je okupator odkril, eden pa je dočakal konec vojne. Na ta način se je ohranilo približno 14.000 fotografij, ki jih danes v večini hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Vir: Franc Fabec, Dejan Vončina: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Ljubljana: Založba Modrijan, 2005, str. 23.

Mojster Böhm ni odobraval italijanske okupacije, zato se je kot mnogi domoljubi skrivaj povezal z osvobodilno fronto (OF). Po nalogu OF so skrivaj iz okupatorjevega filmskega materiala izdelovali kopije fotografij, ki so zgovorno prikazovale požgane slovenske domačije in pobite nedolžne rodoljube«. Hkrati z Jožetom je bil vajenec tudi Srečo Habič. Mlada in polna življenja se nista bala skrivaj izdelovati fotografij, ki so prikazovale okrutnost okupatorja. Njihova dejavnost ni ostala skrita in leta 1942 so jih Italijani aretirali in zaprli v t. i. Belgijsko kasarno. Po Jožetovih besedah je zapor, nekaj povsem drugega kot na primer svoboda, ker si se lahko celo »norčeval« iz italijanske okupacijske vojske. Nekako so vsi srečno preživeli zapor. Jožetova vajeniška doba se je 1942 iztekla. Poslovil se je od mojstra Böhma in njegove družine. S pomočniškim izpitom v žepu, napisanem v slovenščini in italijanščini, se je zaposlil pri Foto Justi poleg gostilne Šestica v Ljubljani. S sodelavcem Pavletom Letnarjem sta bila zaposlena kot retušerja. Retuširala sta predvsem negative. Takrat so fotografi izdelovali velike in lepe portrete, ki so ponavadi iz izložbenih oken vabili mimoidoče v atelje. Mojstri kot Pogačnik, Holynski, Potrč, Justi …, so prav tekmovali v izvirnosti domiselnih izložb.

Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 se Jože ni mogel vrniti v domačo Cerknico, saj je bila rojstna hiša požgana, družina pa razseljena. Tako je odšel na Jesenice, kjer se je zaposlil kot delavec v železarni. Srčno je upal, da se bo kmalu znebil težaškega dela. Prav fotografski poklic mu je omogočil, da se je kmalu zaposlil kot retušer pri znani jeseniški fotografski družini Pavlin. Fotografski mojster Fran Pavlin je bil starejši človek, odličen portretist in pokrajinski fotograf, ki je še posebno cenil gorenjske motive. Nasledila ga je hčerka Mila. Pavlinov zet pa je bil zaprt v zloglasnih begunjskih zaporih. Pavlinovi so imeli vilo na Plavžu, foto atelje pa je bil v lepi enonadstropni hiši v centru Jesenic poleg občine. Dva meseca pred koncem druge svetovne vojne je 1. marca 1945 Jože preživel zavezniško bombardiranje Jesenic. Uro pred bombardiranjem je predčasno zaključil z delom in šel pod Mežakljo. To srečno naključje je Jožetu rešilo življenje, saj je bila po bombardiranju Pavlinova hiša uničena, lastniki pa ubiti. Obenem je bil uničen tudi ves Pavlinov foto arhiv. K sreči se je velik del njegove bogate zapuščine ohranil vsaj na razglednicah.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, junij 2023

* Porušen Žnidaršičev dom v Cerknici; 50. leta 20. stoletja

* Jože Žnidaršič kot filmski asistent z nemško vojaško kamero Arifleks, 50. leta 20. stoletja

* Jožetovi sorodniki; prvi z desne stoji Jože Žnidaršič; v prvi vrsti z leve mama Marija in oče Anton Žnidaršič; Cerknica; 50. leta 20. stoletja

* Čebelar, oče Anton Žnidaršič; Cerknica; 50. leta 20. stoletja

* Pečarjeva karikatura fotografskega mojstra Jožeta Žnidaršiča – Bajčka

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Cerknica
Datum: 1941/45
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Jože Žnidaršič
Skenirano: —
Oblika: datoteka

Cerknica 1958/59 – Valeta 8. razreda

3. 07. 2023

130124537
Učenci 8. razreda na svoj težko pričakovani dan. Valeta v šolskem letu 1958/59. Tokrat so se šli slikat na prostor sredi Cerknice, ob spomeniku žrtvam fašizma. V ozadju je hotel Jezero. Na levi strani je vidna večja streha. To je bila Ronkotova delavnica, v kateri so izdelovali opeko. Značilne breze se bohotijo kot pušeljci na mizi.

več..

1950 Rudolfovo – Kako smo delali zobotrebce

2. 07. 2023
by


Včasih, ko smo bili še vsa družina doma, ko še ni bilo zaposlitve in so bile dolge in hude zime, smo bili cele dneve v hiši, smo se ukvarjali z obrezovanjem zobotrebcev. To je bila pravzaprav na podeželju domača obrt za celo družino. Leskovega lesa je bilo dovolj, časa tudi nekaj, zaslužka je pa le bilo.

več..

1934 Postojna – Fižol

1. 07. 2023


Slika postojnske gospe je iz albuma Jerneja Malovrha. Nastala je nekje v tridesetih letih 20. stoletja.

več..