1978 Rakek – KTL TOZD Kartonaža, Hala C
Začetek gradbenih del »Hale C«. Fotografija je nastala v zimi 1977/78.
Na koncu gradbišča je Milavčeva hiša, ki so jo porušili in zgradili nadomestno montažno hišo zgoraj levo nad smrekami. Desno ob njej je Rupnikova hiša, ki je bila mnogo kasneje tudi porušena. V ozadju je levo grič Tičnica v meglici pa je vidna tudi Slivnica.
Prav zanimiv začetek gradbenih del je popestril vse dogajanje. Prišla sta brata Brence z manjšim bagrom in starim kamionom in začela izkop. Vsi skupaj so precenili teren in po dveh-treh dneh ugotovili, da potrebujejo izvajalci robustnejšo opremo. Tako je bil nov izvajalec »Kamnolom Verd«. Teren je bil kamnit in potrebna so bila celo miniranja. Gradbena dela pa je izvajalo podjetje Gradišče Cerknica.
Na osnovi investicijskega programa ter rekonstrukcije TOZD Kartonaže Rakek leta 1976 je program predvideval: začetek izgradnje novih proizvodnih prostorov med njimi halo »C«. Slavnostna položitev temeljnega kamna za novo halo, adaptacijo kotlarne, kanalizacije in zunanje ureditve je bila leta 1977. Gradbena dela so se pričela v oktobru istega leta. V mesecu februarju 1979 so bila gradbena dela v glavnem zaključena ter montirana vsa oprema. Celoten novozgrajeni del z vso opremo je bil v poskusnem obratovanju nekje do meseca marca 1980.
Rakek 1981/82 – 7. razred
V šolskem letu 1981/82 slikan 7. razred osnovne šole Rakek z razredničarko Jolando Funda in učiteljico Jasmino Čelan.

Slovenski likovni umetniki – Dore Klemenčič, Nande Vidmar, Božidar Jakac, Nikolaj Pirnat in France Mihelič ob zasedanju v Kočevju v začetku oktobra 1943.
Rodil se je 17. avgusta 1899 na Proseku pri Trstu. Oče je bil zaposlen pri železnici, zato so se Vidmarjevi pogosto selili.
V Brezovici in nato v Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Že tako težke razmere je še poslabšala očetova smrt leta 1913, ki je močno vplivala na Nandetovo življenjsko pot. Kot najstarejši otrok je moral z materjo prevzeti skrb za brate in sestri in si torej najhitreje začeti služiti kruh. Tako je v tretjem letniku prekinil šolanje na gimnaziji in se vpisal na učiteljišče. Študiral je na Dunaju in v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Dresdnu. Pred vojno je služboval na Štajerskem, v Tržiču in v Ljubljani. V tem času je ustvaril precej socialnokritičnih grafik in risb. Bil je član Kluba mladih in Slovenskega lika. Razstavljal je večinoma skupaj z bratom Dragom.
1954 Postojna-Rakek – Elektrifikacija proge
Delavci železniškega Podjetja za elektrifikacijo prog Ljubljana montirajo opremo za električno vozno mrežo na kovinski steber. Ob tiru leži še kovinska konstrukcija, ki bo nameščena za mejo zateznega polja električne mreže. Oprema in pripomočki za montažo so bili tedaj res improvizacija, ker je vsega primanjkovalo. Navaden dvoosni vagonček z lesenim odrom in lestvijo je bilo dovolj, da so fantje dosegli višino voznega voda, ki je 5,3 metra nad tirnico. Dogodek montaže vozne mreže je bil ovekovečen proti koncu leta 1954 na medpostajnem odseku Postojna-Rakek.
1975 Grad Snežnik – Diapozitiv
Leta 1967 sem v Trstu kupil selenski svetlomer Gossen Sixtino v svetlosivi plastični škatlici z verižico. Fotocelica v svetlomeru je delovala brez baterije. Treba je bilo nastaviti občutljivost filma in premakniti obroč tako, da se je kazalec pokril z iglo instrumenta. Od tod je bilo mogoče odčitati primerne kombinacije zaslonke in osvetlitvenega časa. Svetlomer je deloval dobro in je bil skoraj nujen za delo z dia filmi, ki so zahtevali bolj natančno osvetlitev kot črno-beli material.
1949/1965 Viševek – Bohinčeva družina
“Nekoč je živel oče, ki je imel šest hčera”, bi se lahko začela pripoved, če bi bila to pravljica. Pa ni.
Bilo je okoli leta 1949, ko je neznan fotograf v Viševku, najverjetneje za žegnanje o veliki maši, 15. avgusta, nekje zunaj fotografiral Onušičevo, po domače Bohinčevo družino. Iz nje je doma Angelca Martinčič, mama lastnika te fotografije.
1924 Beograd – Kralj Peter II. in kraljica Marija
Na sliki sta kraljica Marija in njen sin Peter. Rodil se je 6. septembra 1923, umrl 3. novembra 1970 v Denverju, Kolorado, ZDA. Po podatkih na spletu je slika nastala 20. decembra 1923.
1975 Rakek – Izsekovalni avtomat Kartonaže
Prihod težko pričakovanega konvoja vozil z novim izsekovalnim avtomatom BOBST 1575 za TOZD Kartonaža Rakek. Fotografija je nastala na samem vhodu v tovarno. V ozadju se vidi Hladnikova hiša čez glavno cesto, levo pa poslopje odpada.
Po programu investicij so že leta 1974 kupili tribarvni printer slotter, ki je lahko tiskal v rastru 18 — 20 črt/cm. S tem so bili dani pogoji za kvaliteten tisk.
Leta 1975 pa so nabavili izsekovalni avtomat BOBST 1575, ki je takrat zadovoljil vse večje potrebe po izsekani embalaži.
Cerknica 1974/75 – 8. a razred
V šolskem letu 1974/75 še zadnjič slikan 8.a razred pred osnovno šolo v Cerknici. Z njimi sta slikana učitelj in razrednik Vinko Toni in ravnatelj Rado Hlebec. Letos so ti učenci praznovali petdesetletnico valete.
Dokumentarni film je bil posnet leta 2021 po pričevanju nekdanjega taboriščnika Antona Mestnika in po knjigi Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne.
Kraj: Babno Polje, Flossenbürg
Datum: 1943-1945, 2021 (film)
Avtorji: Marija Makarovič (avtorica knjige), Tina Černetič (produkcija in montaža filma), Jan Černetič (branje)
Zbirka: Marija Makarovič
Skenirano: —
Oblika: datoteka










