Prispevek je napisal: Dejan Vončina.
Viri:
- Fototeka, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
- Silvo Teršek, Čoro Škodlar: Jurišal sem s filmsko kamero …, TV-15, 22. 4. 1971, str. 14
- Dejan Vončina, Fotografije, Argo XXVII/1988, Narodni muzej Ljubljana, 1988, str. 53
Kraj: Slovenija
Datum: 1943/45
Avtor: Čoro Škodlar
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteke
1960 Pudob – Moška igra: cajglajne
Človek je poleg tega, da je pameten, delaven, družaben, hkrati grešen in vseh muh poln, tudi igriv. Fotografija neznanega avtorja iz okoli leta 1960 prikazuje delavce nekdanje orodjarne Kovinoplastike med odmorom za malico, ki se zavzeto predajajo igri imenovani cajglajne. Namenjena je izključno moškim, saj se igra za denar, čeprav praviloma drobiž, in zato ni bila ravno dovoljena – je pa burila strasti kot vse igre na srečo. Precej natančna pravila, ki pa so se včasih vseeno nekoliko razlikovala od enega prizorišča igre do drugega, so opisana v prispevku Janje Urbiha, ki govori o cajglajnu v Kozariščah in Podgori pred vojno. Prav variacije v pravilih so bile večkrat krive, da je bilo igre konec, še preden se je začela.
1908 Ljubljana – Družina Hanhart
Na fotografiji je Leopoldina Hanhart, rojena Domicelj, sestra nam že znanega Maksimiljana (Maksa) Domicelja z Rakeka, z možem Alexandrom in s hčerkama Blanche in Colette. Fotografija je iz zapuščine Uroša Domicelja, prav tako tudi druga fotografija v tem prispevku. Leopoldina oziroma Poldi je bila Uroševa teta, sestra Uroševega očeta Ivana. Poleg Maksimiljana in Ivana je imela še sedem sorojencev: eno sestro in šest bratov.
Stari trg 1969/70 – 4. razred
Pred nami je slika učencev 4. razreda osnovne šole Stari trg pri Ložu v šolskem letu 1969/70, z razredničarko Marijo Janežič.
1969 Ambrus – Razglednica
Razglednica Ambrusa je iz leta 1969. Izposodili smo si jo v digitalni knjižnici. To je kraj v Suhi krajini, ki je najbolj znan po družini Strojan. Po cesti na desni je pripeljal avtobus iz Ljubljane. Za cerkvijo je bila pešpot, ki je vodila na Kal. Tam je bila mamina rojstna hiša. V njej je živela teta, h kateri sva hodili na počitnice. Mama predvsem zato, da je lahko delala po njivah, ker tedaj svojih še ni imela. Od cerkve naprej in na levo v hrib sva kasneje hodili še k drugi teti. Po enakih opravkih.
1982 Cerknica – Štelenga
- Čepijo: Janez Tomšič (Topol), Janez Švigelj (Bezuljak), Jože Korošec (Topol), Vladimir -Vlado Rek (Otave) in Jožko Mrak (Begunje).
- Stojijo: Miran Rožanc (Begunje), Miloš Grdadolnik (Begunje), Stanko Oblak (Topol), Toni Nared (Dobec), Valentin Bavdek (Begunje), Boštjan Koščak (Begunje), Darko Kranjc (Begunje) in Aleš Škerlj (Begunje).
- Vozil jih je Franc Matičič -Fonzi iz Topola. Ob njem je še harmonikar Janez Kranjc, prav tako iz Topola.
1939 Podcerkev – Pri Enžicovih
Na sliki neznanega avtorja je dvorišče Enžicove domačije v Podcerkvi, kjer na začuda položenem debelem čoku teta Neža seče žamanje, za njo pa stoji Poladinova mama Julijana. Zadaj sledi neznan moški v visoko zapetem suknjiču z orodjem v rokah, desno od nje pa so trije otroci in eden je njen sin Jože. Skrajno desno je še nejasna okroglolična moška postava.
1976 Ljubljana – Brestovci na 7. lesariadi
Na tleh sedijo: Janez Zakrajšek, Toni Zidar, Štefan Kralj in žena Marinka Kralj, vsi iz Cerknice.
1966 Klimno – Počitnice
Slika Klimna na otoku Krku je iz osemdesetih let 20. stoletja. V šestdesetih letih istega stoletja je tu letovalo številno delovno ljudstvo Postojne, tudi moja profesorica angleščine. Kakšen kilometer iz vasi Klimno so imela svoje počitniške hišice podjetja Javor, Liv, Podružnica banke Koper in Porodnišnica Postojna. Kraj so dobro poznali Postojnčani. Poleg že naštetih so tam imeli svoje počitniške domove še lesno podjetje Oles, stanovanjsko podjetje in veterinarska postaja. Vsako leto je tam preživljalo počitnice okrog tisoč Postojnčanov. Zaradi zaliva je voda mirna in čista. Z obale je pogled na Crikvenico in Velebit.
1927 Stari trg – Razglednica Stari trg – T. Perko
Stari trg pri Ložu, kakršen je bil leta 1927 ali nekaj let prej. Čeden trgec je videti z vrha Ulake, kamor si se povzpel po obrasli poti čez Mandrge na desni strani slike ali pa kar počez od cerkve gor. Oblastne institucije so bile tedaj še v Ložu, trgovanje, šport in kultura pa so v glavnem vrveli tukaj. V ozadju levo so na vzhodu Markov hrib, za njim Kneški vrh, proti sredini slike Konjske Loke s potjo v Loški Potok in nato Racna gora, pod njimi pa polje in bele ceste proti Markovcu in Vrhniki, Belemu malnu in Viševku. Na desni se vijuga Brežiček, ki se tam nekje na jugu zliva v Obrh.











