Preskoči na vsebino

1970 Cerknica – Dva šporgeta

8. 08. 2025

Kot je nekoč dejal gospod Serpentinšek: »Baba je k šporget. Bit mora, ni pa, da bi okrog vlačil.« Kot sem že večkrat povedala, sem najbolj srečna, kadar naš urednik pospravlja arhiv. Takrat sem deležna obilnega blagoslova prispevkov. Tako je tudi s tema šporgetoma. Napa ni original in je dodana kasneje. Ne na sliko, v kuhinjo.

več …

1964 Jeršiče – Babčena teta

7. 08. 2025

Ivana Mavec znana pod vzdevkom Babčena teta. Slikano na Vidovski planoti, v kraju Jeršiče, na začetku leta 1964. Ujeli so jo na dvorišču hiše ob otroškem vozičku. V njem je mali Valentin Bavdek, na katerega je včasih malce popazila.

več …

1944/45 Primorska – Janez Marenčič, partizanski fotoreporter (1914 – 2007)

6. 08. 2025

Ob partizanskem ognju, zima 1944 – 45, papir negativ iz leta 1949

Rodil se je 14. decembra 1914 v Kranju. Študij prava je končal v Ljubljani. Njegova prva fotografija Jesensko vreme je bila že leta 1934 objavljena v reviji Fotoamater. Leta 1935 je postal član ljubljanskega Fotokluba in se začel udeleževati domačih in mednarodnih razstav. Nas zanimajo predvsem njegove maloštevilne medvojne fotografije, ki so se ohranile in bile dodelane po vojni, so pa zato izredno dragocene zaradi svoje unikatne povednosti. Avtor fotografij mi je v prijaznem telefonskem pogovoru za knjigo Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945 leta 2004 prijazno posredoval 4 medvojne fotografije viharne noči, ki so nastale v snežnem metežu na Primorskem pozimi 1944/45.
več..

1930 Babna polica – Ostrnice in grabljice

5. 08. 2025

Na Babni Polici zdevajo ostrnice. Na lestvi je Jože Konc – Avguštinov. Grabljice in otroci so ostali brez imen.

več …

Rakek 1974/75 – 3. razred

4. 08. 2025

V šolskem letu 1974/75 slikani učenci 3. razreda osnovne šole Rakek in razredničarka Ida Zorman.

več …

1937 Rakek – Pogreb

3. 08. 2025

Na sliki je pogreb Ladkota Faturja, ki je bil 6. maja 1937. Umrl je 3. maja za posledicami tetanusa. Pogreba so se poleg sorodnikov in vaščanov udeležili tudi vsi učenci in učitelji rakovške šole.

več …

1970 Postojna – Gradbena dela na postaji

2. 08. 2025

Vsaka železniška postaja ima praviloma dve strani, ki se ju označuje z velikima črkama A in B. Stran A je bližje začetku proge, stran B pa koncu proge. V Postojni je stran A bližje Ljubljani, stran B pa Sežani, ki je zadnja postaja tik pred državno mejo z Italijo. Dvotirna proga, ki poteka skozi Notranjsko ima uradno naziv Ljubljana-Sežana-državna meja. Fotografija prikazuje B stran na postaji Postojna nekaj mesecev po tem, ko so se že začela gradbena dela na trasi avtoceste Vrhnika-Postojna.

več …

1961 Lož – Plakat

1. 08. 2025
by

Starejša ženska na sliki je Lorškova stara mama, Frančiška Švigelj. Oblečena je tako, kot so bile takrat oblečene vse stare ženske. Še copate je imela takšne, kot se jih spomnimo, da so jih nosile stare mame.

Zelo verjetno je, da je fotografija nastala istega dne kot tista v prispevku 1961 Lož – Pr štjrn’.

več …

1935 Rakek – Dopis zavarovalnici

31. 07. 2025

Na sliki je osnutek pisma, ki so ga februarja 1935 Zavarovalnici Slavija v Ljubljani poslali člani gasilske čete na Rakeku. Kakšen je bil odgovor, žal ni podatkov.

več …

1942 Babno Polje – Jermendol in Vražji vrtec

30. 07. 2025


Zgodbe o Babnem Polju niso ne pravljice ne pripovedke ne legende. So zgodovina. Z datumi rojstev in smrti.Dogajanje so opisovali: Anton Mestnik, Ivana Mestnik, Pepca Sterle.

Projekt je omogočila Marija Makarovič s Štrekljevo nagrado iz leta 2021.

Besedilo je povzeto po knjigi Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, ki sta jo leta 2014 izdala in založila Kulturno društvo Notranjska in javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Cerknica (zanjo Jožica Mlinar).

Produkcija in montaža filma: Tina Černetič
Branje: Jan Černetič

Babno Polje, 2021

italijanska okupacija, požig vasi, streljanje talcev, interniranci,
fašistično nasilje, okupatorjeva ofenziva, iztrebljanje prebivalstva, genocid, župnik ?, pobiti moški, pokop pobitih talcev

Babno Polje, Vražji vrtec, Jermendol


***********************************************
(odlomek iz članka v Delu)

In kaj je avtorico spodbujalo k pisanju?

Pravi, da se je spraševala, ali je smiselno posegati v preteklost in ali mlade zgodovina oziroma spopadi med »rdečimi in belimi« sploh zanimajo. Potrditev, da jih, je dobila v spisih dijakov slovenske gimnazije v Celovcu, ki so pisali o grozljivih občutkih ob obisku taborišča Auschwitz.

Drugo potrditev, da je o teh za slovenski narod usodnih letih treba pisati, je našla v dejstvu, da je pri nas vse več potvarjanja resnice, da sodelavci italijanskega in nemškega okupatorja zelo uspešno, tako rekoč z varikino perejo svoje umazano sodelovanje in na vse mogoče načine zlivajo umazano vodo na partizane in njihove množične podpornike. Makarovičeva na več mestih jasno pove, kdo je okupiral Slovenijo in zakaj.

Svojo knjigo zato posveča fašističnemu genocidu nad moškimi v Jermendolu in na Vražjem vrtcu, kjer so konec julija 1942 Italijani postrelili sedeminštirideset moških, požgali njihove domove, večino ljudi pa odgnali v koncentracijsko taborišče na Rabu, kjer je umrlo devetnajst Babnopoljcev, babnopoljskim partizanom in »vsem Babnopoljcem in Babnopoljkam, ki so obenem s svojim župnikom Antonom Černugljem sodelovali v osvobodilnem boju slovenskega naroda«. Če bi bilo takih župnikov več, bratomornega ubijanja med Slovenci ne bi bilo. Knjigo je napisala na podlagi številnih pisnih virov, tudi domobranskih, posebej dragocena pa so pričevanja še živečih neposrednih udeležencev.

Makarovičeva večkrat poudari, da knjiga ne bo všeč ne levim ne desnim skrajnežem, saj piše tako o nesmiselnih in nepremišljenih likvidacijah ljudi s partizanske strani in povojnih pobojih kot o izredni krutosti domobrancev. Toda njeno prepričanje je vseskozi jasno: ve se, kdo se je boril za domovino in kdo je sodeloval z okupatorji.

Zato je kot credo monografije, ki bi morala priti tudi v šolske klopi, zapisala: »Italijanska in nemška okupacija Slovenije sta bili nemoralno, nasilno in po mednarodnem pravu neupravičeno dejanje. Partizanski boj zoper italijanskega in nemškega okupatorja je bil moralno dejanje za osvoboditev slovenskega naroda. Domobranska kolaboracija z okupatorjem ni bila niti moralna niti narodnoosvobodilna. Povojni množični zunajsodni poboji razoroženih domobrancev in drugih beguncev so bili zločin.«

Marija Makarovič
Recenzija knjige: Pobito, požgano in izseljeno Babno Polje
Marija Makarovič: Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne. KUD Notranjska, JSKD Cerknica.
Milan Vogel
Objavljeno 25. avgust 2014 18.20

https://old.delo.si/kultura/ocene/recenzija-knjige-pobito-pozgano-in-izseljeno-babno-polje.html

***********************************************

Dokumentarni film je narejen po knjigi Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne.

Kraj: Babno Polje
Datum: 29. in 30. julij 1942, 2021 (film)
Avtorji: Marija Makarovič (avtorica knjige), Tina Černetič (produkcija in montaža filma), Jan Černetič (branje)
Zbirka: Marija Makarovič
Skenirano: —
Oblika: datoteka