1956 Jeršiče – Planinski orel
Na sliki sta brata Miro in Vide Bavdek in udomačeni planinski orel. Slikani na vrtu za domačo hišo v majhni vasici Jeršiče na Vidovski planoti.
1960 Stari trg – Dobil sem podpis
V glavnem so bile v prvih razredih osnovne šole punce deležne čebelic in jelenčkov, fantje pa ostalih vzgojnih prijemov.
1954 Gorenje Poljane – Po vojni le delno obnovljene
Na sliki so Gorenje Poljane leta 1954. Fotografijo je z zahodne strani posnel Vinko Toni. Na levi zgoraj se za gozdom sluti vrh zvonika cerkve sv. Andreja, spodaj pa je videti nekaj obnovljenih poslopij. V Kebetovi knjigi so za predvojne Gorenje Poljane navedene štiri domačije: Zgornji in Spodnji Matičnovi, Hostovi in Mežnarjevi. Na istem filmu je Vinko Toni posnel več poljanskih prizorov.
Begunje 1950/51 – Otroci 4. in 5. razreda
V šolski kroniki Begunje je pod sliko zapisan naslednji podatek: “Ob koncu šolskega leta 1950/51 slikani otroci IV. razreda z razredno učiteljico, tovarišico Heleno Otrin in otroci V. razreda z razrednikom Ivanom Janežem.”
1961 Rakek – Variola vera
V zapisu o šolski sliki Begunje 1971/72 – 1. razred je Danica omenila tudi cepljenje proti črnim kozam in mi dala idejo. Tudi nas so cepili v šoli. Bilo je 30. marca 1972. Tako kaže zapis v Izkaznici o cepljenju. Medicinska ekipa se je nastanila v učilnici za tehnični pouk, poleg stare telovadnice. Iz razreda so nas peljale tovarišice čez cesto razred po razred. V učilnici so nas postavili v vrsto, morali smo razkriti ramo in potem smo se pomikali proti zdravniku dr. Emilu Trudnu. Ko smo bili vsi pošpikani, smo šli nazaj k pouku. Ni bilo hudega. Dva fanta sta jokala. Moški! Nobeden od staršev se ni ajnpildal, noben sonček ni zbolel ali še kaj hujšega.
1960 Begunje – Vzgojne kazni
Fotografija je nastala pri pouku matematike. Nisem še dopolnil 7 let, pa sem najbrž jaz pritisnil na sprožilec fotoaparata, ki je bil opremljen s flešem.
Predava Vinko Toni, ki je učil matematiko, tehnični pouk in nadomeščal manjkajoče učiteljice in bil hkrati šolski upravitelj.
Na tabli je napisana naloga:
Korito za napajanje živine je 4, 25 m dolgo, 78 cm široko in 4, 3 dm globoko. Koliko hl vode je v koritu, ako sega 7 cm pod gornji rob korita?
1965 Lož – Pavla v stari štancariji Kovinoplastike
Na sliki neznanega avtorja je delavka Pavla Debeljak Zabukovec, pri 50-tonski stiskalnici, po domače štanci, ki je postavljena v nekakšni vdolbini.
Pavla je v Kovinoplastiko, ki je takrat štela že nekaj sto zaposlenih, prišla delat iz Loškega Potoka, dve leti za sestro. Takrat je avtobus Kovinoplastike že vozil delavce v Lož iz Babnega Polja, Prezida in tudi iz Loškega Potoka, a Pavla je stanovala pri sestri v Sigi, s katero sta se šihtali, da sta izmenično pazili sestrine otroke. Tako so si takrat pomagali mnogi pari ali sorodniki: delali so v nasprotnih izmenah in se bolj malo videli, a otroci niso bili sami doma … Za njima je čez čas prišla v Kovinoplastiko tudi tretja sestra …
1953 Begunje – Obiskovalke tečaja Rdečega križa
Z leve: prva neznana, zadaj Škrljeva (Begunje), spredaj Marinka Jernejčič Gregorjeva (Dobec), zadaj Stanka Turšič (Begunje), za njo šolski upravnik in učitelj Milan Otrin, spredaj Mara Mrak (Begunje), zadaj Dora Stražiščar (Dobec), spredaj Julka Turšič Ulčarjeva (Bezuljak), zadaj Ana Hren Antonova (Bezuljak), spredaj Mara Urh (Begunje), zadaj neznana, spredaj Mara Otoničar (Otonica), zadaj Mara Švigelj (Bezuljak), spredaj Stanka Zalar (Begunje), zadaj učiteljica Justina Rode, spredaj neznana in zadaj učiteljica Helena Otrin.
1988 Rakek – Diareja
Na sliki je prva stran zbirke stripov po imenu Diareja, ki so izhajali v Mladini. Prvi zvezek je izšel leta 1988. Vem, da je izšel tudi drugi, za tretjega nisem prepričana. Izdala jo je Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev Fabrika 13, p. o., natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani v nakladi 10.000 izvodov. Cena je bila 7.000 din (nisem se zmotila) Po podatkih Zavoda za statistiko RS je bila povprečna plača 120.276 din.
1960 Stari trg – O lekarni in mehanični delavnici
Na izrezu slike Jožeta Žnidaršiča iz leta 1961 je glavna ulica v Starem trgu, na kateri izstopa navpični napis Lekarna, ki ga je enako videti tudi iz nasprotne smeri in je ponoči osvetljen, saj označuje zelo pomembno lokacijo. O zgodovini lekarne mi leta 2014 za občinsko glasilo Obrh nekaj povedala Anica Hacetova, dolgoletna vodja lekarne, o nastanku zunanjega napisa na njej pa Ivan Zabukovec nedavno tega.
Stare slike 