1967 Cerknica – Razglednica od bazena
6. 01. 2012
Fotograf je jesenskega sončnega dne leta 1967 posnel Cerknico s pogledom od bazena proti zahodu.
Spredaj se kot osnova vidi Brestove proizvodne hale, saj so tudi bile osnova boljšega življenja v tem delu Notranjske.
Na vznožju Skrajnika, nekako v sredini fotografije, so še ostanki, oziroma ruševine gradu Loško, ki je bil sprva v lasti plemičev Palmburg, nato pa je bil nekaj časaj pod Auerspergi. Od sredine 17. stoletja je bil last kartuzijanskega samostana v Bistri, ko pa so samostan ukinili, ga je na dražbi kupila družina Gale.
 |
Dva Brestova bloka sta že pod streho, na tretjem, ki je bližje mostu pa se vidijo delavci, ki postavljajo ostrešje, kar je vidno na levi strani slike. Malo naprej pa se nato lepo vidijo hiše na Mali in Veliki gasi. Zadaj čez polje poteka Nova cesta proti Rakeku. Polja so se takrat še obdelovala. Na Skrajniku se je še kosilo, saj je še neporaščen. |
 |
Na levi strani se vidi novo šolo. Na Placu sili kvišku Zgoncova hiša, desno od nje je stari Zdravstveni dom, za njim pa vidimo streho Urbancovega tabora. Pred farno cerkvijo je lepo viden Turšičov tabor.Tudi Hrenova domačija takoj za Brestovimi proizvodnimi dvoranami še stoji, vendar so se Hrenovi kmalu po nastanku te fotografije preselili v novo hišo na Loško, saj se je njihova domačija umaknila hitri rasti Bresta.Zadaj desno se vidi del Stare ceste od kote 599 naprej proti Rakeku. |
 |
Razglednica ni bila nikoli oddana. Izdelalo jo je Založniško grafično podjetje Mladinska knjiga v Ljubljani. Fotografiral je M. Kambič. |
____________________________________________________________
Kraj: Cerknica
Datum: 1967
Avtor: M. Kambič
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 22. 10. 2011
Oblika: razglednica
Stare slike 
Brestov blok, ki še ni dograjen, nosi letnico 1967, hišno številko 22 ter stoji ob potoku. Srednji blok s številko 21 je bil zgrajen 1966, zadnji blok s številko 20, pa ima letnico 1964. To je blok, ki se nahaja poleg vhoda v tovarno Brest. Stanovalci bloka ob potoku smo vedno rekli bloku pri Brestu, da je zadnji blok, kljub temu da je bil zgrajen prvi. Zakaj je bilo to tako, ne vem točno. Morda zato, ker je bil naš bližje centru Cerknice in so morli vsi iz prvega (po moje zadnjega) bloka hoditi mimi našega. Bloka s številko 22 in 21 sta bila zgrajena eden za drugim, zato sta si bila tiste čase identična. Prvi (po moje zadnji) blok pa je bil malce drugačen, ker je imel takrat (in jo ima še) drugačno ograjo na balkonih, notranjemu stopnišču in kvadratne žlebove.
Otroštvo, ki sem ga preživel v teh blokih je bilo lepo in polno. Najbolj mi je ostalo v spominu, da smo imeli v kolesarnici postavljeno mizo za namizni tenis, kjer smo igrali cele dneve, zvečer se je pa kolesarnica spremenila v čisto pravi DISCO, ki so ga obiskovali tudi plesa in dobre družbe željni Cerkničani, ki niso stanovali v naših blokih.
V tem koncu Cerknice smo bili poznani kot “blokovci”, naši sosedje pa so bili “zavrtarji” in “peščenkarji”. Med seboj smo prirejali nogometne turnirje, ki so se igrali na improviziranem nogometnemu igrišču za Mlatilnico (to je kraj, kjer zdaj stoji Hofer) Pozimi smo tekmovali v šmučarskih disciplinah (smuk, slalom, veleslalom) na Sinji gorici (Madona di Golan) in Peščenku. Opisani turnirji so bili organizirani poplno, tako kot se za taka tekmovanja spodobi. Najboljši so dobili kolajne (lesene) in pokal (lesen). Ko pa nismo tekmovali v športu, smo si preprosto nagajali (spuščanje gum na kolesu…) ali pa smo “vojskovali” med seboj.
Všeč mi jeVšeč mi je