1936 Cerknica – Nabor
Nabor, maj 1936
Nabor ali “štelnga” je bil pomemben dogodek, za fante pa praznik. Fantje so se na s “pankeljci” in smrečicami okrašenih vozovih vozili po vaseh. Obiskali so vse vasi, od kjer so fantje prihajali. Bilo je veselo, vedno jih je spremljal harmonikaš. Kakšno so tudi zapeli, proti večeru pa zakrulili.
____________________________________________________________
Nabor je bil praviloma enkrat letno, mislim da spomladi. Poklicani so bili fantje letnika, ki je prišel na vrsto. Med drugim so fante na štelngi potrdili, da so odrasli. Proti večeru je bil voz parkiran pred gostilno fantje pa totalno potrjeni.
Nabora ni več, beseda nabor je izginila iz besednjaka. Štelnge se še spomnim iz prve polovice 60 let.
Za naše konce je bil nabor v Cerknici, najbrž pa tudi na Blokah in Loški dolini. Cerkniški fantje so se tega leta odpravili k fotografu, da jih je ovekovečil. Postavili so se v atelje, ki je bil za tako skupino premajhen. Nekoliko so razmaknili običajne fotografske rekvizite in možato pozirali.
V zadnji vrsti je prvi z leve Janez Petrovčič iz Dolenje vasi.
 Igra na smetišnico |
Ta najbrž ni bil nabornik, saj je bil še v kratkih hlačah. Pravi fantje nosijo dolge hlače. Harmonikašu je pomagal pri vzdrževanju vzdušja.Takšno smetišnico je včasih imela prav vsaka hiša. Bila je praktična, saj se ni bilo treba sklanjati, pa še veliko kapaciteto je imela. |
 Pušeljci |
Fantje so imeli pripete pušeljce. Nekateri fantje imajo tudi štiri. Iz narodnih pesmi vemo, kaj to pomeni. Pušeljc ni isto kot šopek. Mogoče bo pa Marija kaj več razložila.Zadaj:
Sredina: |
 Ta ima največ pušeljcev |
Ta je pa s pušeljci čisto okrašen. Ker je zmanjkalo prostora, si jih je pripel še za klobuk. Pušeljci niso čisto enostavni, nekateri so zelo umetelno zavezani s trakom.
|
 S cigareto |
CIgareta je bila znak odraslosti. Kar pet fantov na fotografiji je s cigareto, cigaret špicem ali cigaro.
|
 Ti so pa bolj resni |
Pri fotografu se vsi niso dobro počutili. Eni so pozirali, drugi pa so čisto odreveneli. Vsi pa so se uredili. Oblečeni so v svetle srajce, trije imajo celo kravate.
|
 Zadnja stran |
Dragoceni podatki: Cerknica, vojaški nabor, maj 1936. |
Kraj: Cerknica
Datum: maj 1936
Avtor: neznan Jože Šega1
Zbirka: Breda Gornik
Skenirano: marec 2010
Oblika: razglednica
V zapuščini fotografa Jožeta Šege v Grahovem smo našli enako fotografijo. Sedaj tudi prepoznamo njegov atelje. Z gotovostjo lahko trdimo, da je fotografija nastala v njegovem ateljeju.
Prispevek istega dogodka -> naslednji
RSS - Posts
Jaz se spomnim štelnge še v Begunjah, to je kakih 15 let nazaj. Seveda je bilo to čisto drugače. Fantje niso bili “okrašeni”, le harmoniko so imeli. Vozili so se z nakladalko (mengele) in s traktorjem, po nakladalki pa so bili oviti “pankelci” in zataknjene smrekove veje. Na nakladalki je bil tudi napis, iz katere vasi so bili fantje. Drugo pa je ostalo isto: parkirali so pred gostilno, peli in na koncu krulili, bili pa so tudi krepko potrjeni.
Tudi jaz se spomnim “rekrutov” v Cerknici. Mislim, da se je ta navada ohranila vse dokler je bilo služenje vojski obvezno. Po Cerknici so se vozili na nakladalki, videli smo jo zjutraj na poti v šolo. Enkrat so se prišli fantje važit še celo pred osnovno šolo. Prav bali smo se jih, ker so bili čisto pijani. No, izgleda, da je bilo zelo podobno kot v 30ih, le pušeljce je zamenjal pisan krep papir 🙂
Panklci (panglci) so pisan krep papir. Otroci smo si jih strašansko želeli, nismo si pa upali v bližino nabornikov. Pušeljcev niso zamenjali panklci, pušeljci so enostavno izginili. Pravzaprav so jih ukinile punce.
“Pušeljc pa mora bit, zelen al’ plav, z njim bom slovo jemal!” No, če so pušeljce pripenjala dekleta – in jih je vsak imel toliko, kolikor je bilo deklet – potem je bilo nekaterim zelo težko oditi v vojsko!
Tudi jaz se spominjam regrutov, saj so moji trije starejši bratje vsi odšli na štelengo in kanseje na služenje vojaškega roka. Takrat sem bila še premajhna, da bi znala razumeti žalost v maminih očeh, ko pa so bili regruti tako neskončno veseli in prekipevajoči.
Veseli, ker so sposobni za vojsko, veseli, ker so bili s tem dokončno potrjeni v svet odraslih moških in so zlezli izpod materinih kril.
Bo najbrž kar držalo kot pravi Bojan, da so imeli fantje toliko pušejčkov, kolikor jim jih je uspelo dobiti od deklet. Ali so bile to prave punce ali samo simpatije, pa lahko le ugibamo.
Panglci so bili iz različnih barv. Vedno smo poiskušali dobiti panglc rdeče barve, ker, ko si ga dal na ”žnablčke” malo oslinil, si imel krasne zapeljive rdeča ustnice.
Še največkrat nam je to uspelo pred Zgoncovo gostilno, ko smo šli k maši ali pa domov.
Jih je bilo treba ukrasti z voza.
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi:
regrut – nabornik,
nabornik – pregled regrutov
Štelnga iz nemške besede stellung – nabor.
Marija, tole s ‘pankelci’ in ‘žnablčki’ pa na Blokah nismo poznali, vsaj jaz ne vem za to. Si nam pa zdaj razkrila skrivnost. Zato so bile Cerkničanke tako ‘zrihtane’.
Toku je naša mama rjekla:
”V zadnji vrsti so: Petrovčič, ki ga že poznamo, drugi Meletov Janez iz Zelš, ki ima klobuk lepo okrancljan s pangelci, treji je Švelcov France iz Dolenje vasi.
Druga vrsta: Obreza Lojz – Cibkov Dolenja vas, poleg je Braniselj Janez – Tinetov iz Jezera in tretji je Martinčič Jože – Juretov, prav tako iz Jezera. Kasneje je odšel s trebuhom za kruhom v Ckleveland.
Ostali so nepoznani, lahko bi bil v drugi vrsti skrajno desni, Martinčič – Špajn iz Dolenje vasi.”
Glasbilo, najvažnejše, bi skoraj pozabila. Na dišečo smetišnco z vonji domačih bio krav, so napeljali laks in in z doma narejenim lokom so ”c’gull”. Tok so špilali včash. Je blu prou fajn.
Prispevek sem dopolnil z novimi podatki.
Sin harmonikarja na fotografiji mi je danes v Extremu povedal, da je harmonikar njegov oče Jože Gornik s Peščenka.