1943 Cerknica – Dva očka
Dva očka
Na Veliki gasi sta na sprehodu dva očka. Pred sabo rineta vsak svoj voziček.
Takrat so bili vozički leseni. Najbrž so bile različne izvedbe vozičkov, pobarvani pa so bili v iste barve, kot kredence – krem, nežno plava, nežno zelena…
____________________________________________________________
Po odbijaču in kovinskih okraskih sodeč sta oba vozička iz iste delavnice. S kovinskimi okraski sta oba bogato okrašena. Drugi voziček ima celo blatnike. Že takrat so bili vozički narejeni tako, da se je streha zložila. Drugi voziček je novejši model in precej bolje izdelan.
Očka ne prepoznamo. Sta pa precej bolj vitka in postavna od večine današnjih očkov.
Poletje je. Drugi očka ima na roki uro s kovinskim paščkom. Se motim? So že takrat imeli kovinske paščke?
Na hiši v ozadju so rešetke – križi. S Sandrom sva tako prepoznala Kravanjevo hišo. Torej sta se očka sprehajala po Veliki gasi. Fotograf ju je ujel nasproti gostilne Zgonc.
 Neizravnana |
Fotografija je prav majhna, le 6×4 cm. To so prav dimenzije enega od formatov filma. Očitno je fotografija kar kontaktna kopija.Na neobrezani fotografiji vidimo še nekaj detajlov:
|
 Zadaj |
Na zadnji strani fotografije ni uporabnih podatkov.O letu nastanka fotografije zgolj ugibam. Obstaja še nekaj fotografij s po dvema vozičkoma in pol leta starejšima otrokoma v času, ko je na Zgoncevi gostilni še italjanska tabla. Fotografija je tako najverjetneje nastala za časa Italije. |
Kraj: Cerknica
Datum: 1943 – zgolj ugibamo
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc
Skenirano: 14. 4. 2010
Oblika: fotografija – kontaktna kopija
Stare slike 
Je pa res lepo videti 2 očka z vozički. Tudi če takrat ni bilo nobenega zakona za očetovski porodniški dopust 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
kot je omenila Iva je res lepo videti 2 očka z voziči za dojenčke in to verjetno med 2. svetovno vojno. Res me zanima kdo sta bila ta dva heroja. Navijam, da se jih odkrije.
Všeč mi jeVšeč mi je
Tudi jaz se spomnim našega vozička, ki pa ni bil tako lepo okrašen kot ta dva. Ne predstavljam si našega ata, da bi nas takole peljal na sprehod. Tudi mama ne, saj ni bilo časa, raje nas je naložila kar v kareto ( vse tri), in nas peljala na njivo. Ona je delala, mi smo se pa v jamelču igrali. Boža, ki je bila največja, nas je pa še pazila, pa tudi že na njivi je pomagala.
Za ta dva očka se pa vidi, da sta bolj iz mesta.
Všeč mi jeVšeč mi je
Vozički so pa res smešni…
Očkov z vozički še danes ne srečaš prav pogosto. Dva skupaj pa sploh ne…
Všeč mi jeVšeč mi je
Mislim, da imate kar prav. To je res Kravanjetova hiša (sedaj je tu lokal Glažk)
Vidi se tudi senco(zgoncovega) drevesa. Mislim pa, da je tu rastel kostanj in ne lipa še, ko je bila tu gostilna. Kdor ve zagotovo naj me popravi.
Lp Jože
Všeč mi jeVšeč mi je
Pa še za Marjeto, ki pravi, da so vozički smešni. Ja, če jih primerjamo z današnjimi. Za takratni čas pa zelo razkošni. Kot kratkohlačnik sem uporabil taka kolesa, ki so bila iz lesa, na mojem, tudi lesenem, “gokardu”(poganjala sta ga dva vrstnika, vozili smo se izmenično). Prva stvar pri hitrem zavijanju je bil “gumi defekt”. Guma je padla z lesenega utora.
Težavo sem odpravil tako, da sem pribil gumo z žebljički na kolo. Spet je bilo luštno prevažanje a le kratek čas. Odlomilo se je leseno kolo po rasteh lesa. Vsa ostala lesena kolesa, ki sem jih odrezal iz debla niso vzdržala. Tako je bilo konec z “gokardom”.
Očkov z vozički pa jaz vidim kar nekaj in prav prisrčno se mi zdi.
Pred leti sem bil tudi jaz tak očka. Za nekatere je bilo tedaj to nekoliko čudno, danes sem vesel vsakega trenutka, ki sem ga “žrtvoval” za otroke.
Moj bivši sodelavec Peter, ki je tako pot že “prehodil” mi je rekel: Kar boš vsejal, to boš požel
ali kar daš, to dobiš. V veliki meri je res tako. Takrat pa sem ga čudno gledal in menda nisem vedel za kaj.
Pa lep pozdrav. Jože
Všeč mi jeVšeč mi je
V podobnem vozičku smo se prevažali tudi Mirjam, Janez in jaz. Taki leseni vozički so bili takrat zakon. Pobarvan je bil svetlozeleno in na koncu je imel predal.
Všeč mi jeVšeč mi je
S tema dvema očkoma je težava. Fotografija je velika kot srednje velika znamka. Obraza sta podosvetljena in nerazpoznavna. Zaenkrat je še najbolj verjetno, da najbrž sploh nista iz Cerknice (črno-beli čevlji, kovinska ura…). Ker pa je fotografija tako prisrčna, si želim, da bi ju prepoznali. Če se bodo pojavile še kakšne fotografije, ju bo mogoče lažje identificirati. Dojenčkov na sliki ne moremo vprašati. Bojan je izračunal, da sta danes stara skoraj 70 let.
Kaj pa če sta očka italjana? Ali so lahko naokrog hodili v civilu? So imeli tu družine? Na vsa ta vprašanja je odgovor verjetno ne.
Všeč mi jeVšeč mi je
Verjamem, da je bil takrat tak voziček luksus. V primerjavi z današnjim pa je smešen… in nizek…
Všeč mi jeVšeč mi je
Ja tudi jaz mislim da je Kravanjetova hiša, ta na denije še sedaj zamaknjena kot na sliki. Se spomnim ker sem tam delal in naredil tečaj za vozniški izpit.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ta slikica je v resnici zelo majhna in neugledna. Ima pa zgodbo, kar največ šteje.
Všeč mi jeVšeč mi je