1930 Cerknica – Piltaver
V senci
V senci pred gostilno je bilo prijetno v poletni pripeki. Tam je bil primeren kraj tudi, da je kaj steklo po grlu.
____________________________________________________________
Levo in desno od mize sedita dva možakarja. Okno je zavarovano s kovanimi križi, desno pa deloma vidimo okvir vrat. Pred vrati je postavljeno kolo, vidimo le napere enega od koles.
Miza s prtom je postavljena pred okno. Zaradi neravnega terena ne stoji najbolj ravno. Stoli so značilni, gostilniški, za mizo stoji še tretji, za morebitnega dodatnega gosta.
Miza je na varnem, pod napuščem. Zgoraj vidimo del tramov in ostrešja.
Precej časa smo porabili, da bi ugotovili, kje je bila fotografija posneta. Po ustnem izročilu naj bi bilo pred gostilno Zgonc. Po daljšem preverjanju smo gotovi, da to ni gostilna Zgonc. Še najbolj verjetno je posnetek nastal na dvorišču gostilne Zabukovec na Veliki gasi.
 Piltaver – Alojzij Bajc |
Piltaver je ime, ki se je prijelo Alojzija Bajca. Bil je eden od znanih Cerkničanov. Umrl je 1963. Iz lesa je rezljal različne figurice, največkrat križe in druge nabožne predmete, ki jih je potem prodajal doma, pa tudi v Ljubljani.Po sliki sodeč je bil manjši a hudomušen. Ta nasmešek mi je zelo znan. Kadil je kot večina možakarjev tistega časa.
Kozarca na mizi ni videti. V naših krajih se je pilo v glavnem belo vino s Primorske. V gostilni so ga pogosto mešali s sifonom in tako dobili pravi špricar. |
 Neznanec |
Drugega gosta ne poznamo. Zavzel je samozavestno držo in se slikal s steklenico tako, kot se danes najbrž ne bi. |
 Steklenice |
Tri različne steklenice imajo tri različne vsebine:
|
Fotografija na zadnji strani ni opremljena z napisom.
Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Drago Telič
Skenirano: 10. 4. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
V eni uri po objavi sem že dobil komentarje, ki kažejo, da je bila fotografija v detajle analizirana. Ugotovili so, da je fotografija očitno zaigrana. Po vsej verjetnosti so ob pojavu fotografa na hitro postavili sceno in prizor veselo zaigrali. Pač, takrat je bil Photoshop še daleč.
Dejstva, ki potrjujejo, da je dogodek zaigran so:
en popravek. Zbirka je Vilmina, saj to je bil njen stari ata, ki se ga celo spominja.
Njegovo ime, ki se ga je prijelo, izhaja iz nemške besede Bildhauer, kar pomeni kipar. Zanimivo bi bilo narediti popis njegovih del. Vem, da so lesene jaslice pri Frančiškanih v Lj. njegove, njegov je tudi križ s Kristusom v levem kotu pokopališča v Cerknici,… .Domači imajo le nekaj( 3)njegovih del.
Tretja, neznana steklenica je steklenica za šabeso, pravtako iz Zgoncove gostilne.
Obstaja pa še steklenica za krahrle, s kroglico za zapiranje. Pri nas imamo shranjeni še obe.
Kaja, hvala za informacije. Kar pripravi steklenice. Ob priliki se oglasim, pa jih bomo pofotografirali, saj na sliki je vse bolj jasno.
Pilteaverja se tudi jaz spomnim. Sedel je na coku v delavnici in izrezljaval Bogce iz lipovega lesa. Kje pa pozirata pa ne vem. Tak gank so imeli zadaj za staro zeleznino. Cisto mozno je, da ni bilo pred gostilno glede na to, da se je pri Zgoncu kupovalo sifon in krahrle v steklenicah, ki si jih potem moral vrniti. Ko smo ze pri tem, kdo zna Cerknisko himno. Jaz je ne nejdem vec v mojih papirjih pa bi jo bilo dobro nekje shraniti.
Tam na Placu je tovarna za sifon in krahrle
Zgonc ga prou pocen prodaja, cenejsi je od..???
Potem se pri meni neha. Kdo lahko dopolni kitico in de spomni se kaksne?
Cerkniška himna
En del imam napisane, jo bom poslal Mariji.
Jože
Ne me vprašat’ kje sem jo našel, se ne spomnim. Je pa pravi šanson …
Cerkniška himna
Cerknicaje lepo mesto,
lepšega na svetu ni,
v srcu ga bom čuval zvesto
do življenja konca dni!
Vse imaš, kar želiš, še kvartir na puf dobiš,
za denar, za denar, samo dekleta ne dobiš!
Moderno je pri nas perišče
nam po žajfenci smrdi,
ženska vsaka ga obišče,
čeprav se tam samo jezi.
Vode ni, vode ni, vsaka ženska jo želi.
Kaj čmo mi, kaj čmo mi, treba se pritožiti!
Tam na placu je fabrika
za sifon in krahrle,
Tone ga pocen prodaja,
cenejši je od paprike.
Pondelkarji, pondelkarji, pijte le šabeso vsi,
ker tako, ker tako, se boste vsi iztreznili!
Če Zabukovc ni ti všeč,
tedaj k Žumru se podaj;
med gosposke vinske bratce,
ki vedo za pravi raj.
Tu gospod, pleše, pije, še kozarček kak razbije,
saj zato, saj zato, ker denarja dosti bo!
Bavdeka prav vsi poznate,
on je velik mučenik,
vlekel bika je na turn,
pa se mu je utrgal štrik.
Al je nor, al je nor, ko je vlekel bika gor,
ker bi vsi, ker bi vsi, zarad mesa pocrkali!
Tam pri Žumru so se zbrali
sami kontrabantarji,
peli, pili in kadili,
ter se tud’ pretepali.
Glejte vsi, glejte vsi, že po zidu teče kri,
paragraf, paragraf, zdaj boš rekel svoje ti!
Naše punčke so res lepe,
vsaka svoj’ga fanta ima;
ena ljubi samo enga,
druga pa pol ducata.
Fantje vi, fantje vi, drž’te skup svoje pesti,
ker boste vsi, ker boste vsi, hudo za nos potegnjeni!
No, pa smo jo dobili – pesmico. Že veliko smo slišali o njej, ampak v celoti sem jo prebrala prvič. Super je.
Tako, so peli v Dolenji vasi, na Jezeru malo drugače, ampak od BojanS je najbolj popolna.
CERKNŠKA HIMNA
Cirknca je lejpu mejstu
Lejpš’ga na svejT nej.
Ima kur že več k dweistu
Jaka jh z vraT drži
Treiba ni,treiba ni,
Nam kakuŠ daviti
Tam na plaC’ je fabrika
Za sifon in kraheljne,
Zgoncov Tone j’h pa dejla
Iz same ljute paprike
Čujte vi, čujte vi
Kaj pri Zgoncu se dobi
Mesarja Bavdka vS’ poznate,
On je velik mučenik,
Ko je vleku bika v tuoren
Se mu je utrgal štrik.
Al je nor, al je nor,
Ku je vlejku bika gor…
(Več mi ni poznanu tud od očeta ne)
Povpraševanje o cerknški himni,,, sem te že zadolžil v komentarju,
prej sem ti jo pozabil pripet. Lahko jo tudi interno posreduješ zainteresiranim.
Je pa verjetno še precej pomanjkljiva.
Jože
Cerkniška himna
Cerknca je lepo mesto
lepšega na svetu ni
notri je kakuš’ dvesto
Jaka jih za vrat tišči
treba ni, treba ni
nam kokoši daviti
kjer bi jih, kjer bi jih
lahko sami davili.
Mesarja Bavdka vsi poznate
on je velik mučenik.
On je vleku bika u turn
se mu je utrgau štrik.
al je nor, al je nor
ko je vlejku bika gor.
Tam na placu je fabrika
za sifon in krahlne
Zgoncou jih pocen prodaja
cenejši so od paprike.
Pondelkarji, pondelkarji
pijte raj šabeso vi
da bi se, da bi se
da bi se iztrezvali.
Tam pri Žumru
so se zbrali
nekdaj kotrobantarji
jedli pili so in peli
in so se prepirali
treba ni, treba ni
nam vsem kotrobantiti
rajši bi rajši bi
………….sezidali.
Tam na placu je vse živo
in vse polno je ljudi
ljudje pa grejo v cerkev molit
vsedejo se med klopi
treba ni, treba ni
o politki pridgati
kjer bi vsi, kjer bi vsi
radi v cerkev molit šli.
Na Jezeru so jo peli tako.
Za zbiralca ljudskega blaga je himna pravi zadetek. Vidi se, da je živela dolgo, se od vesele družbe do vesele družbe malce spreminjala in dopolnjevala. Kdor jo je že zložil – slutim pa, da je kolektivno delo od samega začetka – sedaj je ponarodela.
Ali je ta himna kje zvočno posneta? Poleg tolikih variant, bi bilo dobro, da objavimo še melodijo.
Himna
Vprašanje ali je ta verzija, ki jo slišimo med pustnim karnevalom glasbeno ustrezna.
Morda kdo od pustarjev to pozna. (V prašaj Bajčkovga Matjaža).
Jože
Jezerci so jo zapeli leta 1992 na snemanju za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radia Slovenija, objavljena je tudi na audio kaseti Jezerci – nekaj izvodov imam še na voljo doma.
Izvajala sem terensko raziskavo, 3 radijske oddaje in producirala kaseto v samozaložbi ( podprlo jo je Ministrstvo za kulturo RS) , urednica za ljudsko glasbo Jasna Vidakovič, na terenu pa me je spremljal nekega zimskega večera, ko so bili Jezerci pri volji tudi Sandi Zgonc, izvorno kot veste prav iz hiše krahlnov in sifona…
Prepričana sem, da bi bili Jezerci zelo ZA, da se njihovo petje sliši na temle dragocenem blogu, mnogi nas veselo gledajo že iz one strani zavese življenja.
Ljoba
Melodija je taka kot jo izvajajo pri Pustu, ce se v 30 letih ni kaj spremenilo…
Še ena varianta Cerkniške himne se je našla. Prinesla jo je Breda prav z Nizozemske.
Moja varianta himne je bila predvajana pri Pust leta 1979. Vsako leto se je dodala kitica ali dve, ki sta bili aktualni med dvema Pustoma. Da ne bi bila predolga, pa se stare kitice niso vse pele. Sestavljali smo jih kolektivno pa tudi individualno…
Dolgo me je zanimalo kakšen okus je imel ta krahrle, oziroma kakšna pijača je bila. Alenka Steindl je lansko leto izdala knjigo, Zgodbe iz maminega albuma, kjer omeni, da je pila krahrle.
Prijazno mi je razložila, da je bila to gazirana pijača, ki je imela nekako okus po malinovcu. Pijača je bila v steklenici s kroglico, kot so jo (jo imajo) pri Zgoncovih.
Krahrle je bil na voljo nekako do II. svetovne vojne, potem bolj izjemoma, saj se je že uveljavljal malinovec, kot ga poznamo še danes.