Skip to content

1924 Cerknica –Nabor (2)

18. 05. 2010

Nabor

Štelenga, nabor in  regrutska so izrazi, ki smo jih uporabljali za dogodek, ko so bili fantje potrjeni za služenje vojaškega roka.

Iniciacija v odraslost bi rekli sedaj.

Najprej so jih potrdili uradno, potem pa so se potrdili  še v večini okoliških gostiln.

Poleg je spadal voz okrašen s smrekovimi drevesci, na katere so bili navešeni pisani pangelci izdelani iz krep papirja.

____________________________________________________________

Skupina se je malo povečala, pridobila je še enega harmonikaša in dva regruta ali tudi ne, ker je čepeči brez pušeljčka in se je lahko samo slikal poleg. Z dvema harmonikašema bo še bolj veselo!

Po turško sedi Anton Leskovec – Pavletov, na žeslu – stolu  sedi harmonikaš Lovko – Vrdijanov, čepi, mogoče Mrganov?, drugi harmonikaš Franc Mevc – Gašperjev, na žeslu nepoznani. Sem ga k dvem hišam ponudila za starega očeta, pa so pri obeh rekli da ni njihov.

zadaj: prvi z leve nepoznan, drugi mogoče Kebeč T’bogati? tretji Mestkov, četrti in peti spet le z obrazom in brez imena in zadnji je mogoče Kaščen?

Furman z gajžlo

Tone Leskovec – Pouletou. Štirinajsti od petnajstih  otrok, očeta Valentina in četrti od petih otrok matere Marjete, roj. Verbič, Bokalove s Peščenka. Rojen, zadnji dan 19. stoletja. Poročen s Francko Buclavo, roj. Leskovec. Rodilo se jima je pet otrok, kot zadnja sem bila jaz. Za njim je rod 13 vnukov in 19 pravnukov.Žalosten, skoraj melanholičen je njegov izraz. Se v mislih dotika tistih spominov prestane groze I. svet. vojne? Kdove, bilo je preveč hudo, da bi nam o tem pripovedoval.

Ima malo čudno oblikovan klobuk. K obleki pod suknjič  je spadal tudi telovnik ali lajblc. Nima  kravate, srajca  ima malo vzorca.

Roke ima kot pianist, kar pa nikoli ni bil.

Prvi harmonikaš

Ne razteza le meha ampak tudi veselo poje. Vardijan je to. Izraz na obrazu pove vse. Vesel je. Nič ga ne moti, da mu izpod hlač nekaj kuka.Tudi vezalke so malo prekratke, da bi lahko do konca zavezal čevlje. Ni pomembna obleka, ampak druženje!
Čepeči ima navihan izraz na obrazu.Oba sta brez kravat in brez pušeljčkov, vendar so prav vsi pokriti s klobuki. Knofi, gumbi na reklcih suknjičih, so kar precej veliki.

Drugi harmonikaš

Ni nič pomišljal,  kar usedel se je na tla. Samo poglej, kako nobel obuvalo ima. Čevlji so bili usnjeni.Franc Mevc – Gašperjov je bil po poklicu čevljar, zato ima tako lepe komašne. Obut je v čižme – visoke čevlje. Usnjene gamaše, so nadomestile visoke škornje. Za boljše,  so imeli gamaše, ki so se obule na šolne –  nizke čevlje in so bile narejene iz filca.

Desni

Potrjeni? Da!

Sredina

Desni je Mestkov, nič manj okrancljan kot drugi.

Samozavesten

Lahko je samozavesten, skoraj bi rekli samozadosten. Njegova obleka je lepa. Ima dovolj šopkov in s cigareto v roki.

Zadaj

Napisi bi nas tokrat zavedli. Za pomoč pri razpoznavi sem povprašala vsaj šest ljudi,  oddala slike, da so poromale še v tri hiše in rezultat je tak kot je. Ne prepoznamo vseh.Zato  se tukaj zahvalim vsem mojim sovaščanom za pomoč in čas.

Kraj: neznan
Datum: med letom 1920 do 1924
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Leskovec
Skenirano: 10. 4. 2010
Oblika: fotografija

Prejšnja <- objava istega dogodka.

One Comment leave one →
  1. 6. 06. 2010 20:57

    Pa ga imamo. Poleg harmonikaša na stolu sedi do sedaj, samozavestni fant s cigareto v roki. S pomočjo njegove nečakinje Antonije Švelcove iz Dolenje vasi, je dobil ime. Ime mu je Tone Martinčič – Juretov iz Jezera. Že ob prvem pogledu sem rekla ”ta je Juretov” in sem povprašala pri dveh družinah in so rekli ”ni naš”. Ni bil ne France in ne Janez Martinčič, ki sta ostala v vasi, ampak Tone, ki je še kot mlad fant odšel v Ameriko. Tam si je ustvaril dom in družino.

Dodajte komentar

%d bloggers like this: