Preskoči na vsebino

1930 Kozarišče (1)

24. 05. 2010
by

Kozarišče

Trgovina Šumrada je bila v Kozariščah v stavbi, ki je v bližini cerkve in tako v samem središču vasi. V stavbi je bila trgovina še vsaj štirideset let po nastanku fotografjije, tja do poznih sedemdesetih let.


____________________________________________________________

Trgovina Šumrada je bila v urejeni stavbi, pa tudi hiše so bile lične. Ob nastanku fotografije je bila le ena od hiš še krita s slamo. Je bila za to pa cesta bolj v slabem stanju. V blatu jasno vidimo kolesnice, po cesti pa (za današnje razmere neverjetno) hodijo kokoši.

Hiše so nekoliko razmaknjene in na ta način obkrožajo nekakšen trg v vaški lasti. Tu in pred trgovino so bili vedno hlodi. Tu so se prebivalci vasi  zbirali.Na levi strani so tramovi. Po zarezah je videti, da so že pripravljeni za ostrešje.

Pred hišo na desni je klop in stol na treh nogah.

Trgovina Šumrada

Tudi bližnji pogled nam pokaže urejeno stavbo. Pred njo so se ob hlodih zbrali vaški otroci. Za njimi stojijo ženske, ki jih je fotograf presenetil pri obisku trgovine. Med njimi stoji moški  z belo srajco. Je to lastnik trgovine, je imel takšno postavo?Trgovina je imela izložbi, ki sta se zapirali z lesenimi okrašenimi polkni.

Zadnja stran

Fotografija je tako, kot ostale iz zbirke Tujsko-prometnega društva , iz prve polovice tridesetih let. Fotografijo je v zbirko prispeval g. Škrbec iz Loža.Zaenkrat vem za dve fotografiji Kozarišč, ki sta v zbirki Tujsko-prometnega društva. Trenutno sem še daleč, da bi pregledal celotno zbirko.

Pred kratkim sem si ogledal vas in poskusil poiskati mesto, od kjer je bila fotografija posneta. Začuda stojijo še vseh pet hiš, ki so na fotografiji. Tudi skedenj ob trgovini je še na istem mestu. Vse hiše, razen trgovine Šumrada, so obnovljene in spremenjene do takšne mere, da jih ni mogoče prepoznati.

Klikni za animacijo

___________________________________________________________

Dopolnjeno 23. 12. 2010

V glasilu Obrh, številka 4/2010 , so na straneh  11 in 12 objavili ta prispevek.

Številka 4

Stran 11 in 12

___________________________________________________________

Dopolnjeno 28. 2. 2011

Fotografija je objavljena kot kot ena od fotografij na sestavljeni razglednici v knjigi: Dežela ob Cerkniškem jezeru, Milan Škrabec, Janez Šumrada, Marjan Slabe, SO Cerknica, 1990, stran 95. V navedeni knjigi je kot avtor fotografij na razglednici naveden Foto Bavec, Rajhenburg.

___________________________________________________________

Kraj: Kozarišče
Datum: prva polovica tridesetih let – zgolj ocena
Avtor: neznan Vinko Bavec (dopolnjeno 28. 2. 2011)
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka fotografij Tujsko – prometno društvo za Notranjsko
Skenirano: 8. 3. 2010
Oblika: Fotografija

Vir: Primoževa mama (Strle) iz Kozarišč

5 komentarjev leave one →
  1. janja permalink
    11. 07. 2010 00:26

    Petelinja gasa in Lončarjev plac 1

    Na fotografiji je Petelinja gasa, ki se konča z Lončarjevim placem. To so ulice v Kozariščah po staro. Vidi se blato in sledi voza. Torej je po cesti malo pred fotografom peljal tajsl ali pa so šla mimo kula, ki so zavila med Primoževo in Trudnovo hišo, tam kjer je včasih peljala vaška cesta (danes bi rekli, da se peljemo po Bolčinovem dvorišču). Dela ceste, ki se danes nadaljuje mimo križa in naprej ven iz vasi, takrat še ni bilo.
    Po gasi brskajo dve Mihovi kuri. Kdo bi vedel ali iščejo hrano ali pa svojega izgubljenega petelina. Najverjetneje pa spet delajo škodo. Kure so bile vedno spuščene in s svojim brskanjem po vrtovih in njivah zanetile prenekateri med sosedski nesporazum.

    Na desni se delno vidi Mihova hiša (hišno ime se je obdržalo od gospodarja Miha, ki se je k hiši primožil iz Starega trga) in del dvorišča. Na dvorišču je odtočni jašek za meteorne vode. Malo na desno, kar ni vidno iz fotografije, pa se je nahajala luža. Pomislite, kar na dvorišču. Danes hiša nosi hišno št. 34, včasih pa je bila št. 18.Hiša je prekrita s kritino imenovano ternit, ki jo je izdeloval Poje iz Vrhnike. V Loško dolini je še danes nekaj hiš kritih s to kritino. Tudi žlebovi so služili svojemu namenu. Vidi se svetla obroba okrog oken in pa na vogalu značilni kockast vzorec, ki naj bi bil rumene barve. Več hiš v vasi je že takrat imelo ta dodatek na fasadi, danes se ta dekorativni zaključek spet vse pogosteje vrača. Vidi se tudi v tistih časih običajni dodatek na oknih – pulkna. Polkna so danes običajna samo še za primorske kraje, pri nas so pa že prava redkost. Rolete so danes bolj praktična zatemnitev, a estetsko dosti manj privlačna rešitev. Na vseh starih fotografijah se na hišah opazi manjša okna, ki so jih s časom zamenjali z večjimi. Te predelave so še danes vidne na prenekateri fasadi. Počasi se tudi manjša in številčnejša okna po malem vračajo na novogradnje. Okno je s križi, v notranjosti se vidi celo zavesa. Pred hišo stoji trinogi stol, ki so ga uporabljali za počitek po napornem delu. Pa klop, na kateri so našle svoje mesto cvetlice. Dalje proti desni pa so bili običajno zloženi “zglavnki”.
    Današnji izgled hiše je povsem spremenjen, stoji pa še na istih temeljih in spodnji del hiše je delno obdržal prvotne kamnite zidove.

    Všeč mi je

  2. janja permalink
    11. 07. 2010 00:51

    Danes iz fotografije prepoznamo samo še trgovino – Šumradova hiša. ( O tej izveste kaj več naslednjič).
    Na desni pred vhodom v trgovino ponosno stoji zajetni moški manjše postave, zato predvidevam, da je lastnik Janko Šumrada.
    Na levi strani vrat stoji mlajša ženska v beli halji, zato domnevam, da je prodajalka – njegova prva žena. Poleg stoji še ena mlajša neznana ženska, malo bolj na desno pa dve starejši ženski pokriti v rute in oblečene v temnejša oblačila. Skoraj zagotovo dve gospodinji, ki ju je fotograf zmotil na poti v trgovino. Pred njima stoji dekle prav tako v temnejši obleki. Pred trgovino je razložen hlod, ki so ga otroci, željni poziranja izkoristili za naslonjalo. Na levi strani predvidevam, da je posedlo pet deklic. Vse so razoglave in skuštrane, četrta z leve v naročju drži mlajšega bratca ali sestrico. Na desni strani hloda pa se nahaja še osem vaških otročajev, od tega je po obleki in pokrivalih sodeč vsaj 6 fantičev. Zadnji na desni v fotografa napenja doma izdelan lok. Še bolj proti desni se nahaja še en pobalinček, oblečen v značilni beli srajčki z dolgimi rokavi, hlačkah do pod kolen z eno naramnico in bosonog. Temu je bilo nastavljanje fotografu bržkone preveč dolgočasna zadeva, zato se je raje odpravil pogledat kaj dela oseba, ki je ravno pri delu v gospodarskem poslopju. Zdi se kot da bi nosila nekakšne vreče.
    Pri opazovanju otrok na tej fotografiji lahko skoraj zagotovo trdim, da je nastala isti dan kot fotografija z naslovom Kozarišče 2.
    Na hribu za hišo- Javornik- je viden gozd. Prevladujejo listavci, vmes tu pa tam tudi kakšna smreka. Tako kot danes.
    Danes direktni pogled na trgovino zakriva lipa, ki so jo vaški fantje posadili na dan, ko je Slovenija postala samostojna.
    Levo od trgovine je Anžiceva hiša, ki je enako visoka kot trgovina. S svojo velikostjo odraža tudi status takratnih gospodarjev. Tudi ta hiša ima značilne svetle obrobe okrog oken, lin in na vogalih hiše kockast vzorec (ali kdo ve kako se ta vzorec imenuje?), čeprav so te precej zbledele. Hiša ima po tri okna s križi v pritličju in prvem nadstropju. Na podstrešju pa dva. Danes ima hiša v celoti prenovljen izgled, manjše število oken, na novi fasadi pa so ponovno napravili vogalni kockast vzorec.
    Na desni strani ceste sta vidna dva drogova. In na vrhu drugega se vidi čemu služita – električni napeljavi. Elektriko so takrat proizvajali na Žagi- Marof v Starem trgu, kjer je za kurjača služil. Fajdiga. Kozarišče so bile ena prvih vasi v Loški dolini, ki je dobila elektriko. To je bilo že leta 1924 . Ta zasluga gre gradu. Seveda pa elektrika še zdaleč ni bila na voljo vsem, povrhu je bila še zelo “švoh” in na razpolago samo preko dneva.
    Med obema stebroma je na vaškem lepo zložen, na roke tesan cimper za Primoževo hišo. Vidi se, da je že vse nared. Ker pa niso uspeli dobiti kritine, je tisti cimper ostal na kupu dokler ni segnil in vse zamudno delo je šlo v nič.
    Jagrava hiša je še s slamo krita, z zelo majhnim oknom. Hiše se drži lesen prizidek, kjer so redili “prasce”, kasneje pa je služil kot drvarnica. Vhod je bil z nasprotne strani. Poleg hiše stoji tudi sadno drevje- slive in hruške. Še bolj proti levi strani slike je Bločenova štala in čisto na skrajni levi je le malo vidna Bločenova hiša. Na sliki sicer ni vidno, a je bila tudi ta hiša takrat še krita s slamo.

    Všeč mi je

  3. 11. 07. 2010 08:31

    Janja, bravo. Tako se dela!

    Všeč mi je

  4. Janja Kozarka permalink
    21. 10. 2010 21:19

    Kako zanimivo.
    Vsak podatek prispeva svoj delež k mozaiku preteklih dni. Nikoli več ne bo slika popolna, a vsak podatek jo naredi bolj odstrto.

    Všeč mi je

  5. 23. 12. 2010 12:13

    Pri prispevku sem dodal povezavo na članek, ki je bil objavljen v glasilu Obrh.

    Všeč mi je

Dodajte komentar