Skip to content

1960 Begunje – Dedek Mraz

27. 05. 2010

Dedek Mraz

Praznovanje novoletne jelke z obiskom Dedka Mraza je bila resna stvar. Prav vsi otroci smo bili obdarovani, nekateri pa so dobili  še darila, ki so jih Dedku Mrazu podtaknili starši.

____________________________________________________________

Dedek Mraz v Begunjah je bil vedno tak, kot mora biti. Imel je  polhovko,  Gasparijev kožuh in težke škornje.  O slovenskem Dedku Mrazu sem našel tale članek, sam pa se spomnim še nekaj detajlov po Vinkotovem pripovedovanju:

Republiški odbor ljudske tehnike je po informbirojevskem incidentu dobil nalogo, naj pripravi likovno podobo slovenskega Dedka Mraza. Do tedaj je bil čisto v redu ruski izgled  v belem kožuhu, z gorjačo in rusko kučmo. Zaradi vsestranske prekinitve odnosov s Sovjetsko zvezo pa je padla odločitev, da potrebujemo novega, našega.

Na Ljudski tehniki v Ljubljani so k sodelovanju pritegnili Maksima Gasparija, ki je določil Dedka Mraza s slovenskimi elementi in ornamenti in mu posadil na glavo pravo notranjsko polhovko. Ljudska tehnika je naročila izdelavo kakšnih 60 plaščev in jih razdelila po Sloveniji. Le to so pravi plašči Dedka Mraza in prav zanima me, če je še kakšen v uporabi. Eden od teh je bil tudi v Begunjah in je bil v rabi kar nekaj desetletij. Škoda,  da nisem fotografiral okraskov, ki so nedvomno slovenski.  K opremi begunjskega Dedka Mraza so spadali še ameriški vojaški škornji iz druge svetovne vojne, ki so jih uporabljali za stražarje v hladnih dneh. Zdelo se mi je, da so številka 45.

Begunjski Dedek mraz je od takrat, ko je Vinko kupil avtomobil,  obiskoval otroke po takratni cerkniški občini še daleč v sedemdeseta leta.

Drenjanje pred odrom

Levo in desno od odra sta bili dve peči, ki nikakor nista bile kos nalogi. V dvorani je bilo prav vedno mraz.

Otroci so se zbrali pred odrom. Kako vznemirljivo je bilo, ko sem čakal, da me bo Dedek Mraz poklical.

Oder

Dvorana je bila bogato okrašena. Postavljenih je bilo več novoletnih jelk z okraski, kakršne smo premogli takrat. Nekje v začetku šestdesetih let se spominjam prvih okraskov iz stiropora in električnih lučk, ki so bile narejene prav za okrasitev novoletne jelke. Prve električne lučke so bile nabavljene prav za praznovanje novoletne jelke v Kulturnem domu, prej so bile v uporabi kar navadne žarnice.
Verjetno je to ena redkih fotografij, kjer je videti, kako je Kulturni dom v Begunjah  izgledal od znotraj.

V dvorano so iz preddverja vodila dvokrilna visoka vrata. Oka so bila pokrita z lesenimi polkni. Okrog in okrog je bila lesena obloga, ki je stene ščitila pred poškodbami.

Čisto sem pozabil, da je bil nad dvorano balkon. Nanj so vodila vrata iz hodnika. Videti je, kot bi bila naknadno vzidana.  V bližini teh vrat je bil na hodniku prostor, kjer je dolovala knjižnica.

Na fotografiji je razvidno, kako so bili v zimskem času takrat oblečeni otroci. Punce so nosile rute skoraj praviloma.

V zadnji vrsti z bleščečimi očali sedi moja mama.

Cela

V Begunjski šoli je bil leta 1960 na obisku Miki Muster. Verjetno je sodeloval na enem od številnih tečajev Ljudske tehnike, ki so bili takat v Begunjah. Šoli je zapustil veliko število originalnih risb popularnih junakov njegovih stripov. Z njimi je bila dvorana okrašena tudi ob tem dogodku.

Kraj: Begunje
Datum: december 1960
Avtor: Vinko Toni
Zbirka:
Vinkotov kufr
Skenirano: 11.5.2010 (Foto Žnidaršič)
Oblika: Negativ 6×6

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: