Skip to content

Cajnarje 1961/62 1. in 2. razred

28. 05. 2010

1. in 2. razred

Na fotografiji je 1. in 2. razred za šolo v Cajnarjih, šol. leto 1961/ 62.

Dopoldne so obiskovali pouk učenci 3., 4., 5., in do osmega razreda. Bilo jih je manj, kot je bilo otrok, ker so  učenci, ki so kazali zanimanje za šolanje na srednjih šolah, odšli v internat v Stari trg in se vračali za vikende, če so imeli možnost. Popoldan smo obiskovali pouk 1. in 2. razred. Seveda je popoldan in dopoldan učil isti učitelj. Ob četrtkih smo imeli športne dejavnosti.

Slikali smo se najbrž proti koncu leta, ker obstaja tudi slika dopoldanske izmene. Slikal nas je učitelj Ivan Godec. To je bila to njegova prva služba, naslednje leto je odšel k vojakom, mi pa z avtobusom v 3. razred v Begunje.

V prvi vrsti (spredaj) na sliki je 1. razred:

  • Milena Otoničar iz Bečajev,
  • Jože Štrukelj iz Štrukljeve vasi – kmalu po šoli odšel v Ameriko,
  • Pavla Šivec iz Hruškarjev,
  • Iva Kovačič iz Ponikev in
  • Franci Hiti iz Cajnarjev.

V drugi vrsti (zadaj) smo:

  • Lidija Hiti, žal pokojna, iz Cajnarjev,
  • Nataša Vukičevič iz Reparjev,
  • Janez Lavrič z Milave,
  • Janko Rudolf s Kremence in
  • Bombač Boris s Kruščega.

Zadaj je nova pridobitev v Cajnarjih- Zadružni dom, večinoma je bil zgrajen s prostovoljnim delom krajanov. To je bila tudi naša nova šola z enim samim razredom. V domu je bila trgovina, pošta, učiteljevo stanovanje in tudi stanovanje dveh strank, ki sta opravljala tehtanje za potrebe krajanov (živine, sena, žita).

V ozadju je vidna  “Zalarjeva žaga”.  Na tem mestu sedaj stoji Gasilski dom Cajnarje. Slikali smo se na trati, na logu, kjer smo telovadili in se podili daleč stran od ceste, ki je na drugi strani stavbe.

Nasmejani smo videti in prav srečni otroci, kajne? Saj smo tudi bili!

Nataša Zakrajšek

____________________________________________________________

Marija je fotografijo označila z eno samo besedo: “cukrčki”.

____________________________________________________________

Celotna fotografija

Ne vem, kaj je fotograf rekel otrokom, da so se tako smejali.

Vsi otroci so v gumijastih škornjih, tudi če je po tleh še sneg. Pa saj škornji so bili obuvalo za v sneg in vse druge priložnosti. Vedno so puščali ali pa so bili mokri od potenja.

Zadnja stran

Na zadnji strani ni uporabnih podatkov. Še dobro, da se je Nataša potrudila in nam razložila, kaj je na fotografiji.

Prispevek je napisala: Nataša Zakrajšek

Kraj: Cajnarje
Datum: pomlad 1962
Avtor: Ivan Godec
Zbirka: Nataša Zakrajšek
Skenirano: 15. 5. 2010
Oblika: fotografija

Dopolnjeno 4. 11. 2015

Screenshot-2015-11-03-21.44.23Skrajšan prispevek je bil objavljen septembra 2015 v 11. številki revije Slivniški pogledi na strani 32.

One Comment leave one →
  1. Breda permalink
    29. 05. 2010 19:37

    Moram reci, da se Janez ni spremenil. Preseneca pa me, da Lidije ni vec.

    Res je takrat vsak imel gumijaste skornje, razen mene….Imela sem revmo in guma naj ne bi imela pozitivnega ucinka. Tudi jaz sem imela vselej mokre noge, kadar je dezevalo. Najvecja katastrofa pa je bila, da nisem mogla hoditi po potoku in lovit kapelne, ki so se skrivali pod kamni. Skornji so bili do nedavnega moja otroska travma…Pred nekaj leti pa sem nasla ravno take skornje, ki so jih imeli vcasih vsi, in sicer v Guci. Sedaj je moje travme konec…

Dodajte komentar

%d bloggers like this: