Skip to content

1961 Iga vas -Štirje mopedisti

3. 09. 2010
tags:

____Matjac__Matoužinc__Krašče__Urbane___

Štirje podgurskə fantje so  v nedeljo po kosilu oblekli ta hmašnə gvant in se s svojimi dvobrzinci (svetlomodri motorji znamke Tomos) odpravili k Magušarju na kozarček.  Pred gostilno jih je presenetil fotograf. Ponosno, brez sramu so se  s svojimi konjički  nastavili fotografu v Iga vasi kar sredi ceste, ki pelje proti Podgori.

Mopedisti so:

  • Urbiha Jože – Matjacou
  • Truden Janez – Matoužincov,
  • Strle Vinko – Kraščov,
  • Nelc Jože – Urbanov

Cesta je še makadamska. Na desni se vidi košček Magušarjevega dvorišča, v ozadju pa njihov skedenj in zložene klaftre. Na levi je Kosmačev plut.

Pri Magušarju sta stregla Vera in uače. Preden so fantje odšli v gostilno so prešteli svoj denar. Najraje so pili belo vino. To nedeljo so pili “mož po možu” – vsak je dal za liter. Če se boste danes ustavili pri Magušarju na kozarček, vam bo Vera še vedno postregla in to z nasmeškom.

Matjac je za svoj motor odštel 165.000 din, če se prav spomni. Kupil si je novega in je bil še dolgo  pri hiši. Z njim se je odpravil tudi na daljše poti, na primer do Broda na Kolpi, kamor je odšel kupovat vole.  Največkrat so s kolegi  na  mopedih  odšli lumpat. Takrat so  se peljali do Delnic, Prezid, pa v Loški potok…

Spomnil se je tudi anekdote, ko se je Urbane s še tremi kolegi, ki pa niso na sliki, izgubil. Z mopedi so se odpeljali na Primorsko, menda v Palčje. Domov grede so se nekje na Mašunu izgubili.  Ko so prišli iz gozda, so pričakovali Stari trg, znašli pa so se v Postojni. Domov so prišli šele naslednje jutro. Med potjo  je prvemu še nekako šlo, ostalim se je pa tako kadilo, da njihov gvant ni bil več za obleči.

Tudi oprema je bila malo drugačna kot danes. Mihle si je za na motor nadel očala. A to niso bila motoristična, bila  so tista, ki so jih uporabljali za razbijanje kamna. Očala niso imela stekla, so pa imela mrežico. So zadržala vsaj komarje in muhe.

Zvečer so pa mopede čez štejnge vlajklə. Vsak večer so svoje konjičke namreč pospravili v hišo, na varno.

Za vožnjo je bil že takrat potreben izpit. Imeli so le ustni del, ki so ga opravili v Starem trgu. Med tistimi bolj resnimi, prometnimi vprašanji so bili tudi taka, bolj praktična. Eno od teh se je glasilo: Kaj bi storil, če se ti med vožnjo pokvari motor? Kandidat ga je pa tudi precej praktično pojasnil:Pa v koruzo bə ga zavlajku”.

Več o različnih modelih dvobrzincev je na voljo na spletni strani Tomos.


Letnik: 1958, 1959
Max hitrost/prestave: 50 km/h, ročne-2
Prostornina motorja: 49 cm3
Moč motorja: 1,5 (2)
Masa: 43 kg (z gorivom)

Sem in tja se kakšen najde še danes (Foto: S. Knap)

___________________________________________________________

ta hmašnə gvant – boljša obleka za k maši ali za praznik, pogreb …..
plut – plot
uače – stari oče
štejnge – stopnice
vlajklə – vlekli

Dopolnjeno 8. 8. 2011__________________________________________

Prispevek je bil objavljen v glasilu Obrh št. 3 julij 2011 na strani 30.

___________________________________________________________

vir: Jože Urbiha, st., Podgora

Kraj: Iga vas
Datum: 1961
Avtor: neznan
Zbirka:
Jože Urbiha, st., Podgora
Skenirano: 2. 8. 2010
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. 8. 08. 2011 13:04

    Prispevek je bil objavljen v glasilu Obrh. Dopolnil sem ga s povezavo na številko glasila.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: