1961 Podgora – Grabljice na Kuclju
Sredi košnje na Kuclju. Grabljice grabijo približno tam, kjer je danes speljana cesta na Vrh.
Fotograf je grabljice ujel sredi dela med košnjo. Zjutraj so kosci že zarana pokosili pobočje Kuclja, ki je bilo takrat še nezaraščeno. Preko dneva so grabljice seno večkrat obrnile na ruoke. Ko je trava malo ovenela, so jo pa po hribu navzdol v ograbək zgrabile, da je bilo lažje in manj za obračat in za zdajvat. Ko se je zvečerilo, je bilo ograbek potrebo zdt v kopice. S tem so dosegli, da seno jutranja rosa ni preveč zmočila in se je ob prvem soncu sušilo naprej. Drugi jutro, takoj ko je šla ruasa dualə pa je bilo kopice potrebno spet raztrest. Sledilo je obračanje dokler ni bilo seno popolnoma suho.
Kopice so zdeli tudi v primeru, da če se je na dž prpravlalu.
Pod hribom je speljana elektrika za vas Podgoro – drugje kot danes. Za vasjo so podgurske nive, ki so po večini obdelane. Nekaj jih je v ostrnicah. Svetle njive so posejane z žitom.
____________________________________________________________
Otroci so na njivo odhajali skupaj s starši. Starejši otroci so morali po svojih močeh pomagati. Ni bilo lenarjenja.
Sama se spomnim, da sem še kot majhna punčka dobila majhne grablje, ki sem jih morala s seboj vzeti na njivo. Skupaj z mano so rasle tudi grablje. Vsaki dve ali tri leta sem dobila nove, daljše za dva zoba. Oče jih je kupil od Ribnčana kar na našem dvorišču.
Manjši otroci pa so dobili svoj prostor na deki ali na kakšni jopici. Tako je bilo tudi tu, na sliki. Otroka sta se igrala na jopici od staršev, a sta se malčka za potrebe fotografa preselila med grabljice.
V hudi vročini so mame svojim otrokom določile prostor v senci grma ali v senci kake ostrnice. Če pa so na njivo prišli s kočijo oz. korjəto, so jo postavile pokonci in tako zagotovile senco in kotiček za igranje. Včasih so jih zamotile tudi s kakšno malico, drugače pa so se morali otroci zamotiti sami. Takrat so se otroci še znali zaigrati sami. Prišlo jim je prav čisto vse, kar so našli v svoji bližini. Male živalce so bile nadvse zanimive. Se še spomnite bezanja čričkov? Pa lovljenja kobilic? Na travice se je dalo zapiskati…. Tudi zemlja je teknila marsikateremu malčku.. . Starejše deklice so vedno pazile na mlajše bratce ali sestrice.
______________________________________________________
na ruoke = ročno
ograbək = pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino
zdajvat = zdevati; dajati, zlagati
zdt v kopice = v kopice zdeti
ruasa dualə = rosa se je posušila
rastrest = raztresati
na dž prpravlalu = pred dežjem
podgurske nive = podgorske njive
deka (pogovorno) = odeja
kočijo = korjəta = ročni voziček na dveh kolesih,
_____________________________________________________
Vir: Jože in Štefka Urbiha, Podgora
Kraj: Podgora
Datum: nekje med 1960 in 1965
Avtor: nekdo iz FOTO KLUBa STARI TRG
Zbirka: Frančiška Antončič, Podgora
Skenirano: 26. 8. 2010
Oblika: fotografija
Zanimivo vse grabljice so imele firtahe. Če je bilo seno v kopicah, je bilo za eno obračilo prej suho.
Točno. Se strinjam.
Preden so se roke utrdile je nastalo kar nekaj žuljev, na katere je bilo potrebno paziti, da se niso predrli.
V hudi vročini, cel dan na soncu, ko smo seno obračali, zgrabljali, prigrabljali in pozneje tlačenje sena na vozu, se mi je kot otroku stokrat porodila želja ”ko bi se vsaj usulo in bi bilo konec muk za danes!” Da bi bilo potem zmočeno seno potrebno dlje sušiti me ni brigalo. Samo da bi bilo tistega dne in peklenske vročine že enkrat konec.
Ko pa smo seno od Svinjske jame peljali domov, že zvečer in sem ležeč na soncu skorajda že spala je bilo vse pozabljeno. Nad mano so sijale zvezde…
Opsa napaka! Ne, ” ležeč na soncu”, pravilno ”ležeč na vozu.”
To je bil pa res poseben užitek. Na visoko naloženem vozu, pogreznjen v sveže, dišeče seno in opazovanje zanimivih oblakov. Takrat zagotovi nisi bil jezen, če se je kosilo daleč od doma.