1961 Podgora – Grabljice na Kuclju

Sredi košnje  na Kuclju. Grabljice grabijo približno tam, kjer je danes speljana cesta na Vrh.

Fotograf je grabljice ujel sredi dela med košnjo. Zjutraj so kosci že zarana pokosili pobočje  Kuclja, ki je bilo takrat še nezaraščeno.   Preko dneva so grabljice seno večkrat obrnile na ruoke. Ko je trava malo ovenela, so jo pa po hribu navzdol  v ograbək zgrabile, da je bilo lažje in manj za obračat in za zdajvat. Ko se je zvečerilo, je bilo ograbek potrebo zdt v kopice. S tem so dosegli, da  seno jutranja rosa ni preveč zmočila in  se je  ob prvem soncu sušilo naprej. Drugi jutro, takoj ko je šla ruasa dualə pa je bilo kopice potrebno spet raztrest. Sledilo je  obračanje dokler ni bilo seno popolnoma suho.

Kopice so zdeli tudi v primeru, da če se je na dž prpravlalu.

Pod hribom je speljana elektrika za vas Podgoro – drugje kot danes.  Za vasjo so podgurske nive, ki so po večini obdelane. Nekaj jih je v ostrnicah. Svetle njive so posejane z žitom.

____________________________________________________________

	Prva  z leve je Francka Antončič, poleg nje pa njena sestra Ivanka. Obe v rokah držita  grablje. Brez njih nebi nič naredile. Košnje takrat brez ročnih grabelj ne bi bilo. Za kopico se je v Kucelj zazrl Janez Kotnik – Kuətnək.
	Na tla, v seno sta sedla Marija in Ivan Kotnik, mama Štefka  pa stoji poleg. Z zanimanjem opazuje, kako so se druge grabljice nastavile radovednim očem fotoaparata.

Otroci so na njivo odhajali skupaj s starši. Starejši otroci so morali po svojih močeh pomagati. Ni bilo lenarjenja.

Sama se spomnim, da sem še kot majhna punčka dobila majhne grablje, ki sem jih morala s seboj vzeti na njivo. Skupaj z mano so rasle tudi grablje. Vsaki dve ali tri leta sem dobila nove, daljše za dva zoba. Oče jih je kupil od Ribnčana kar na našem dvorišču.

Manjši otroci pa so dobili svoj prostor na deki ali na kakšni jopici. Tako je bilo tudi tu, na sliki. Otroka sta se igrala na jopici od  staršev, a sta se malčka za potrebe fotografa preselila med grabljice.

V hudi vročini so mame svojim otrokom določile prostor v senci grma ali v senci kake ostrnice.  Če pa so na njivo prišli s kočijo oz. korjəto, so jo postavile pokonci in tako zagotovile senco in kotiček za igranje.   Včasih so jih zamotile tudi s kakšno malico, drugače pa so se morali otroci zamotiti sami. Takrat so se otroci še znali  zaigrati sami. Prišlo jim je prav čisto vse, kar so našli v svoji bližini. Male živalce so bile nadvse zanimive. Se še spomnite bezanja čričkov? Pa lovljenja kobilic? Na travice se je dalo  zapiskati…. Tudi zemlja je teknila marsikateremu malčku.. . Starejše deklice so vedno pazile na mlajše bratce ali sestrice.

______________________________________________________

na ruoke = ročno

ograbək = pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino

zdajvat = zdevati; dajati, zlagati

zdt v kopice = v kopice zdeti

ruasa dualə = rosa se je posušila

rastrest = raztresati

na dž prpravlalu = pred dežjem

podgurske nive = podgorske njive

deka (pogovorno) = odeja

kočijo = korjəta = ročni voziček na dveh kolesih,

_____________________________________________________

Vir: Jože in Štefka Urbiha, Podgora

Kraj: Podgora
Datum: nekje med 1960 in 1965
Avtor: nekdo iz FOTO KLUBa STARI TRG
Zbirka: Frančiška Antončič, Podgora
Skenirano: 26. 8. 2010
Oblika: fotografija