1916 Podcerkev – Gostilna pri Sterletu

Mati je pokrila svetlo ruto in čez krilo si je nadela predpasnik, ki ji sega do tal. V levi drži torbico (tuašәln). Pred seboj v krilu (kiklә) stiska deklico, poleg pa stoji leto ali dve starejši bratec. Vsi so pražnje oblečeni, kot da so ravno od maše. Tudi deklica ima krilce do tal, na rokavih pa volančke (ginerce). Fantič je v beli srajčki, čeznjo nosi telovnik (lajbәlčәk).

Srednji gospod s palico v roki in baretko na glavi, deluje kot gospod (oblajčen po gospuәjsku). Desno je še moški v pražnjem kmečkem oblačilu.

Na hiši visi tabla z napisom F. Sterle trgovec. Torej Sterle ni bil le gostilničar, marveč tudi trgovec. Hišna št. 33, ta se ob spremembi hišnih št. ni zamenjala in je do danes ostala nespremenjena. Edina v vasi, ki je ostala enaka.

Zanimivo, da so gostilno prodali ravno leta 1933 Janezu Antončiču.

Razglednico so imenovali Dopisnica. Založili jo je V. Stein u Trstu. Odposlana je bila 19.12. 1916.
Kakšen splet naključij, spet se pojavi št. 33, tokrat v naslovu (Feld post 33).

V obdobju pred drugo svetovno vojno pa je bila gostilniška dejavnost v Loški dolini v  največjem razcvetu.

Za večino vaških kmečkih gostiln je bilo značilno, da so ponujali domače žganje, mošt, kupljeno vino z Dolenjske in postrežbo domačih jedi »na hitro«.

V Starem trgu in Ložu jih je bilo celo več in bile so si različne po politično-strankarski pripadnosti ali za različne družbene sloje.

Stari trg:

• Teličeva je bila zbirališče tihotapcev in švercerjev.
• Rjavčeva je zbirala pod svojo streho klerikalce, ki so v njej poslušali radio in jedli golaž.
• Korletova je bila drugi dom za kmete, gozdarje in prekupčevalce.
• Krajcova je bila znana kot zbirališče liberalcev.
• Benčinova gostilna je delovala kot turistična, saj so se v njej zbirali tujci, ki so odhajali proti morju; nudila je tudi prenočišča. Vem vsaj za eno razglednico, ki jo je izdal tudi gostilničar Benčina.
• Mohorjeva je delovala z zelo staro tradicijo gostilništva.
• Žurgova je bila dom za demokrate. Ob Veliki noči  so gostom razrezali po štiri želodce.
• Pavletova pa je bila za kmečki živelj in je prirejala  plese, ki so se začeli po Veliki noči.

Lož:

• Špelinova,
• Mlakarčkova,
• Hlapšetova,
• Volfova.

Na Knežji Njivi je delovala  Lukova – zelo stara gostilna, obiskana predvsem ob nedeljah, kamor so radi zahajali tudi ložanje. Znana je bila po plesih in balinanju.

Markovec je premogel tri gostilne:

• Ipavčeva je bila za delavce in proletarce. Oton Župančič je v njo zahajal na štuc vina in si v njej kupoval cigarete.
• Beli malen je bila gostilna, v katero je Župančič zahajal na hrano.
• Špetnjakova (Špetnjakov mlin in žaga)

Vrhnika:

• Komidarjeva,
• Anžetova.

Viševek:

• Žurgova,
• Bizarjeva.

Pudob:

• Vilarjeva,
• Ožboltova.

Iga vas:

• Magušarjeva – furmani. Ena redkih izjem, ki danes še obratuje kot bar.

Podgora, Jermendol:

• Lahova
• Plosova v njej so se  furmani ustavljali na gêruš ali gêriš.

Kozarišče:

• Jernejeva znana daleč na okoli po  vaških plesih.

Šmarata:

• Srpanova

Dane:

• Jakopcova

Klance:

• Potonova

Podcerkev:

• Vidmarjeva,
• Antončičeva oz. Grabnarjeva. Nova lastnika sta leta 1933 kupila Sterletovo gostilno na sliki in nadaljevala z gostilniško dejavnostjo.

Nadlesk:

• Kržičeva

Sveta Ana:

• Kontelova gostilna s 300–400-letno tradicijo. (V  glasilu Obrh, št. 5, leto 2008, stran 7, je zanimiv članek spominov na obratovanje te gostilne)

Na Gorenjem Jezeru je bila še Vragova gostilna (Petrič).