Skip to content

1916 Podcerkev – Gostilna pri Sterletu

10. 12. 2010

Gostilna Sterle se nam kaže v podobi iz začetka prejšnjega stoletja. Danes se je večina spomni kot gostilno pri Grabnarju. Tudi to so zaprli, tako kot skoraj vse s spodnjega seznama.

Pred prvo svetovno vojno so bile v Ložu tri gostilne, v Starem trgu tri, po ena pa na Babni Polici, Babnem Polju, v Iga vasi, Markovcu, Nadlesku, Kozariščah, Pudobu, Viševku, Vrhniki, Podcerkvi (ta na sliki) (Renčelj, 2003, 39).

Mati je pokrila svetlo ruto in čez krilo si je nadela predpasnik, ki ji sega do tal. V levi drži torbico (tuašәln). Pred seboj v krilu (kiklә) stiska deklico, poleg pa stoji leto ali dve starejši bratec. Vsi so pražnje oblečeni, kot da so ravno od maše. Tudi deklica ima krilce do tal, na rokavih pa volančke (ginerce). Fantič je v beli srajčki, čeznjo nosi telovnik (lajbәlčәk).

Srednji gospod s palico v roki in baretko na glavi, deluje kot gospod (oblajčen po gospuәjsku). Desno je še moški v pražnjem kmečkem oblačilu.

Na hiši visi tabla z napisom F. Sterle trgovec. Torej Sterle ni bil le gostilničar, marveč tudi trgovec. Hišna št. 33, ta se ob spremembi hišnih št. ni zamenjala in je do danes ostala nespremenjena. Edina v vasi, ki je ostala enaka.

Zanimivo, da so gostilno prodali ravno leta 1933 Janezu Antončiču.

Vhod v gostilno je bil s spodnje strani in ne s ceste, ter pripadajoča gospodarska poslopja.

Nenavadno delno odpiranje polken

Makadamska cesta, ki mimo gostilne pelje proti vrhu vasi. Tam stoji cerkev Sv. Martina s pokopališčem.

Razglednico so imenovali Dopisnica. Založili jo je V. Stein u Trstu. Odposlana je bila 19.12. 1916.
Kakšen splet naključij, spet se pojavi št. 33, tokrat v naslovu (Feld post 33).
V obdobju pred drugo svetovno vojno pa je bila gostilniška dejavnost v Loški dolini v  največjem razcvetu.

Za večino vaških kmečkih gostiln je bilo značilno, da so ponujali domače žganje, mošt, kupljeno vino z Dolenjske in postrežbo domačih jedi »na hitro«.

V Starem trgu in Ložu jih je bilo celo več in bile so si različne po politično-strankarski pripadnosti ali za različne družbene sloje.

Stari trg:

  • Teličeva je bila zbirališče tihotapcev in švercerjev.
  • Rjavčeva je zbirala pod svojo streho klerikalce, ki so v njej poslušali radio in jedli golaž.
  • Korletova je bila drugi dom za kmete, gozdarje in prekupčevalce.
  • Krajcova je bila znana kot zbirališče liberalcev.
  • Benčinova gostilna je delovala kot turistična, saj so se v njej zbirali tujci, ki so odhajali proti morju; nudila je tudi prenočišča. Vem vsaj za eno razglednico, ki jo je izdal tudi gostilničar Benčina.
  • Mohorjeva je delovala z zelo staro tradicijo gostilništva.
  • Žurgova je bila dom za demokrate. Ob Veliki noči  so gostom razrezali po štiri želodce.
  • Pavletova pa je bila za kmečki živelj in je prirejala  plese, ki so se začeli po Veliki noči.

Lož:

  • Špelinova,
  • Mlakarčkova,
  • Hlapšetova,
  • Volfova.

Na Knežji Njivi je delovala  Lukova – zelo stara gostilna, obiskana predvsem ob nedeljah, kamor so radi zahajali tudi ložanje. Znana je bila po plesih in balinanju.

Markovec je premogel tri gostilne:

  • Ipavčeva je bila za delavce in proletarce. Oton Župančič je v njo zahajal na štuc vina in si v njej kupoval cigarete.
  • Beli malen je bila gostilna, v katero je Župančič zahajal na hrano.
  • Špetnjakova (Špetnjakov mlin in žaga)

Vrhnika:

  • Komidarjeva,
  • Anžetova.

Viševek:

  • Žurgova,
  • Bizarjeva.

Pudob:

  • Vilarjeva,
  • Ožboltova.

Iga vas:

  • Magušarjeva – furmani. Ena redkih izjem, ki danes še obratuje kot bar.

Podgora, Jermendol:

  • Lahova
  • Plosova v njej so se  furmani ustavljali na gêruš ali gêriš.

Kozarišče:

  • Jernejeva znana daleč na okoli po  vaških plesih.

Šmarata:

  • Srpanova

Dane:

  • Jakopcova

Klance:

  • Potonova

Podcerkev:

  • Vidmarjeva,
  • Antončičeva oz. Grabnarjeva. Nova lastnika sta leta 1933 kupila Sterletovo gostilno na sliki in nadaljevala z gostilniško dejavnostjo.

Nadlesk:

  • Kržičeva

Sveta Ana:

  • Kontelova gostilna s 300–400-letno tradicijo. (V  glasilu Obrh, št. 5, leto 2008, stran 7, je zanimiv članek spominov na obratovanje te gostilne)

Na Gorenjem Jezeru je bila še Vragova gostilna (Petrič).

Slovarček:

  • štuc: (nižje pog.) visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika
  • gêruš: ena redkih žganih pijač, ki je bila v tistem času na razpolago; umetno žganje iz špirita in vode

Vir:

  • Anita Manfreda, Loška dolina in značilnosti kulinarike, 2010.
  • Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem II. del.

Kraj: Podcerkev
Datum: 1916 ali prej
Avtor: neznan
Zbirka: Stana Mauko
Skenirano: 4. 10. 2010
Oblika: razglednica

Advertisements
16 komentarjev leave one →
  1. Anita permalink
    11. 12. 2010 09:22

    Gospodarsko poslopje s hlevom (skәdin) je kljub vsem obnovam pod različnimi gospodarji ohranilo enak izgled vse do današnjih dni. Na sliki je krito še s slamo.

  2. Anita permalink
    11. 12. 2010 09:30

    Na hiši v zgornjih prostorih, kjer gre verjetno za cimәr, je videti poseben način odpiranja polken.

  3. 11. 12. 2010 10:15

    Anita, hvala. Čisto sem spregledal ta polkna, spomnim pa se, da so bile v naših koncih včasih kar pogosta.

    Dopolnil sem prispevek še z izrezom teh polken.

  4. Iva Jakše permalink
    23. 02. 2011 12:51

    Rada bi samo pohvalila to vaše neprecenljivo delo, torej zbiranje starih fotografij in njihovo natančno razlaganja in predvsem iskanje/zapisovanje starih poimenovanj.
    Stran je res super!

    • Janja Kozarka permalink
      23. 02. 2011 19:00

      Hvala za vzpodbudne besede.
      Lepo se bere, da naše delo in zapisi razveseljujejo tudi druge.

  5. 23. 02. 2011 12:57

    Iva, hvala za vzpodbudne besede in podporo. Sodelavci se večkrat pogovarjamo o motivaciji in ugotavljamo, da so nam takšna sporočila, kot je tvoje, najboljša vzpodbuda. Še enkrat hvala.

  6. Marko Gorše permalink
    18. 03. 2011 21:36

    Pri prijateljih, ki pručujemo prvo svetovno vojno sem se pozanimal kam je bila odposlana dopisnica.
    Feldpost 33 je sprva bila poštna številka 9. pehotne divizije (Praga) na ruskem bojišču. V novembru 1915 se je številka prenesla na na južni odsek soškega bojišča. Bila je v uporabi do marca 1917, nazadnje za XIII. korpus.
    Po tem sklepam, da je dopisnico Strle Tomaž prejel nekje na soškem bojišču in jo po končani vojni prinesel domov. Najverjetneje je služil pri 97. pehotnem polku, ki je imel naborno območje tudi na Notranjskem.

    • 18. 03. 2011 23:14

      Hvala za dopolnitev. Le na ta način se ta stran lahko bogati in dopolnjuje. Veseli smo vsakega dodatnega podatka.

    • janja permalink
      19. 03. 2011 09:46

      Marko, najlepša hvala za tako podrobno dopolnitev.
      Imaš mogoče kakšno dragonsko sliko iz naših krajev?

      • Marko Gorše permalink
        19. 03. 2011 22:19

        Počasi dopolnjijem seznam dragoncev ki so služili v 5. dragonskem regimentu (DR5) med leti 1914 in 1919. Na seznamu imam že preko 200 imen. Tudi iz naših krajev jih je nekaj. Nabolj zanimiv pa je Rihard Drole iz vasi Travnik pri Rakeku (Loški potok), kot se je sam predstavil. Bil je reden dopisnik za Slovenca.

        Za pokušino eden od njegovih prispevkov:

        Pojoč v boj in pojoč iz boja.

        Rihard Drolle, dragonec 5. dragonskega
        polka, piše svojima sestrama v
        Ljubljani dne 12. januarja:
        Dragi sestri! Vajino pismo z dne 6.
        januarja sem z veseljem prejel. Tudi
        jaz sem Vama v zadnjem času večkrat
        pisal — sta li prejeli moja pisma? —
        Včeraj na večer smo prišli vsi izmučeni
        in sneženi s patrulje. Kaj se zmisli Laščan
        (korporal). Vzame harmoniko,
        drugi trompeto in že smo imeli godbo.
        Laščan je rekel: »Danes smo utekli
        smrti, bodimo veseli!« In vsi smo zapeli:
        »Ko na polju rožce razcvcto,
        fantje iz vojske dam gredo . . .«
        Čeravno trpimo, smo vseeno vedno
        dobre volje in veselo pojemo, ko gremo
        v boj in ko gremo iz njega. Srčen pozdrav!
        Rihard.«

  7. Janja Kozarka permalink
    20. 03. 2011 10:17

    Super!
    Prav takih dopolnitev smo vsi veseli, tako mi, ki pišemo, kot naši bralci. Saj je stran prav temu namenjena.
    V slogi je moč ali več glav več ve. Na koncu se vsi obogatimo. Marko, hvala. Še se oglasi!

  8. Eduardo Strle permalink
    20. 04. 2016 13:01

    Hello guys. Franc Sterle was my great-grandfather. I’ve tried to find this place using gmaps, as I am willing to visit it in the future. Is the building still up? For those who know the place, can you give me coordinates?

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: