1916 Podcerkev – Gostilna pri Sterletu
Gostilna Sterle se nam kaže v podobi iz začetka prejšnjega stoletja. Danes se je večina spomni kot gostilno pri Grabnarju. Tudi to so zaprli, tako kot skoraj vse s spodnjega seznama.
Pred prvo svetovno vojno so bile v Ložu tri gostilne, v Starem trgu tri, po ena pa na Babni Polici, Babnem Polju, v Iga vasi, Markovcu, Nadlesku, Kozariščah, Pudobu, Viševku, Vrhniki, Podcerkvi (ta na sliki) (Renčelj, 2003, 39).

Srednji gospod s palico v roki in baretko na glavi, deluje kot gospod (oblajčen po gospuәjsku). Desno je še moški v pražnjem kmečkem oblačilu.
Na hiši visi tabla z napisom F. Sterle trgovec. Torej Sterle ni bil le gostilničar, marveč tudi trgovec. Hišna št. 33, ta se ob spremembi hišnih št. ni zamenjala in je do danes ostala nespremenjena. Edina v vasi, ki je ostala enaka.
Zanimivo, da so gostilno prodali ravno leta 1933 Janezu Antončiču.

Kakšen splet naključij, spet se pojavi št. 33, tokrat v naslovu (Feld post 33).
Za večino vaških kmečkih gostiln je bilo značilno, da so ponujali domače žganje, mošt, kupljeno vino z Dolenjske in postrežbo domačih jedi »na hitro«.
V Starem trgu in Ložu jih je bilo celo več in bile so si različne po politično-strankarski pripadnosti ali za različne družbene sloje.
Stari trg:
- Teličeva je bila zbirališče tihotapcev in švercerjev.
- Rjavčeva je zbirala pod svojo streho klerikalce, ki so v njej poslušali radio in jedli golaž.
- Korletova je bila drugi dom za kmete, gozdarje in prekupčevalce.
- Krajcova je bila znana kot zbirališče liberalcev.
- Benčinova gostilna je delovala kot turistična, saj so se v njej zbirali tujci, ki so odhajali proti morju; nudila je tudi prenočišča. Vem vsaj za eno razglednico, ki jo je izdal tudi gostilničar Benčina.
- Mohorjeva je delovala z zelo staro tradicijo gostilništva.
- Žurgova je bila dom za demokrate. Ob Veliki noči so gostom razrezali po štiri želodce.
- Pavletova pa je bila za kmečki živelj in je prirejala plese, ki so se začeli po Veliki noči.
Lož:
- Špelinova,
- Mlakarčkova,
- Hlapšetova,
- Volfova.
Na Knežji Njivi je delovala Lukova – zelo stara gostilna, obiskana predvsem ob nedeljah, kamor so radi zahajali tudi ložanje. Znana je bila po plesih in balinanju.
Markovec je premogel tri gostilne:
- Ipavčeva je bila za delavce in proletarce. Oton Župančič je v njo zahajal na štuc vina in si v njej kupoval cigarete.
- Beli malen je bila gostilna, v katero je Župančič zahajal na hrano.
- Špetnjakova (Špetnjakov mlin in žaga)
Vrhnika:
- Komidarjeva,
- Anžetova.
Viševek:
- Žurgova,
- Bizarjeva.
Pudob:
- Vilarjeva,
- Ožboltova.
Iga vas:
- Magušarjeva – furmani. Ena redkih izjem, ki danes še obratuje kot bar.
Podgora, Jermendol:
- Lahova
- Plosova v njej so se furmani ustavljali na gêruš ali gêriš.
Kozarišče:
- Jernejeva znana daleč na okoli po vaških plesih.
Šmarata:
- Srpanova
Dane:
- Jakopcova
Klance:
- Potonova
Podcerkev:
- Vidmarjeva,
- Antončičeva oz. Grabnarjeva. Nova lastnika sta leta 1933 kupila Sterletovo gostilno na sliki in nadaljevala z gostilniško dejavnostjo.
Nadlesk:
- Kržičeva
Sveta Ana:
- Kontelova gostilna s 300–400-letno tradicijo. (V glasilu Obrh, št. 5, leto 2008, stran 7, je zanimiv članek spominov na obratovanje te gostilne)
Na Gorenjem Jezeru je bila še Vragova gostilna (Petrič).
Slovarček:
- štuc: (nižje pog.) visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika
- gêruš: ena redkih žganih pijač, ki je bila v tistem času na razpolago; umetno žganje iz špirita in vode
Vir:
- Anita Manfreda, Loška dolina in značilnosti kulinarike, 2010.
- Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem II. del.
Kraj: Podcerkev
Datum: 1916 ali prej
Avtor: neznan
Zbirka: Stana Mauko
Skenirano: 4. 10. 2010
Oblika: razglednica
Gospodarsko poslopje s hlevom (skәdin) je kljub vsem obnovam pod različnimi gospodarji ohranilo enak izgled vse do današnjih dni. Na sliki je krito še s slamo.
Kar pomeni več kot 95 let!!
Na hiši v zgornjih prostorih, kjer gre verjetno za cimәr, je videti poseben način odpiranja polken.
Anita, hvala. Čisto sem spregledal ta polkna, spomnim pa se, da so bile v naših koncih včasih kar pogosta.
Dopolnil sem prispevek še z izrezom teh polken.
Rada bi samo pohvalila to vaše neprecenljivo delo, torej zbiranje starih fotografij in njihovo natančno razlaganja in predvsem iskanje/zapisovanje starih poimenovanj.
Stran je res super!
Hvala za vzpodbudne besede.
Lepo se bere, da naše delo in zapisi razveseljujejo tudi druge.
Iva, hvala za vzpodbudne besede in podporo. Sodelavci se večkrat pogovarjamo o motivaciji in ugotavljamo, da so nam takšna sporočila, kot je tvoje, najboljša vzpodbuda. Še enkrat hvala.
Pri prijateljih, ki pručujemo prvo svetovno vojno sem se pozanimal kam je bila odposlana dopisnica.
Feldpost 33 je sprva bila poštna številka 9. pehotne divizije (Praga) na ruskem bojišču. V novembru 1915 se je številka prenesla na na južni odsek soškega bojišča. Bila je v uporabi do marca 1917, nazadnje za XIII. korpus.
Po tem sklepam, da je dopisnico Strle Tomaž prejel nekje na soškem bojišču in jo po končani vojni prinesel domov. Najverjetneje je služil pri 97. pehotnem polku, ki je imel naborno območje tudi na Notranjskem.
Hvala za dopolnitev. Le na ta način se ta stran lahko bogati in dopolnjuje. Veseli smo vsakega dodatnega podatka.
Marko, najlepša hvala za tako podrobno dopolnitev.
Imaš mogoče kakšno dragonsko sliko iz naših krajev?
Počasi dopolnjijem seznam dragoncev ki so služili v 5. dragonskem regimentu (DR5) med leti 1914 in 1919. Na seznamu imam že preko 200 imen. Tudi iz naših krajev jih je nekaj. Nabolj zanimiv pa je Rihard Drole iz vasi Travnik pri Rakeku (Loški potok), kot se je sam predstavil. Bil je reden dopisnik za Slovenca.
Za pokušino eden od njegovih prispevkov:
Pojoč v boj in pojoč iz boja.
Rihard Drolle, dragonec 5. dragonskega
polka, piše svojima sestrama v
Ljubljani dne 12. januarja:
Dragi sestri! Vajino pismo z dne 6.
januarja sem z veseljem prejel. Tudi
jaz sem Vama v zadnjem času večkrat
pisal — sta li prejeli moja pisma? —
Včeraj na večer smo prišli vsi izmučeni
in sneženi s patrulje. Kaj se zmisli Laščan
(korporal). Vzame harmoniko,
drugi trompeto in že smo imeli godbo.
Laščan je rekel: »Danes smo utekli
smrti, bodimo veseli!« In vsi smo zapeli:
»Ko na polju rožce razcvcto,
fantje iz vojske dam gredo . . .«
Čeravno trpimo, smo vseeno vedno
dobre volje in veselo pojemo, ko gremo
v boj in ko gremo iz njega. Srčen pozdrav!
Rihard.«
Super!
Prav takih dopolnitev smo vsi veseli, tako mi, ki pišemo, kot naši bralci. Saj je stran prav temu namenjena.
V slogi je moč ali več glav več ve. Na koncu se vsi obogatimo. Marko, hvala. Še se oglasi!
Hello guys. Franc Sterle was my great-grandfather. I’ve tried to find this place using gmaps, as I am willing to visit it in the future. Is the building still up? For those who know the place, can you give me coordinates?
In a week or two I will visit the place and I will take a photo of the place.
Awesome Milton! Do you already know exactly where it is? Even though Podcerkev is a small village I can’t find it using google street view.
Cheers,
https://www.instantstreetview.com/@45.711922,14.457918,14z,1t
I have to find time to go there and take a photo.