Skip to content

1959 Kozarišče – Razglednica vasi z ostrnicami

14. 12. 2010

Tako je izgledala vas Kozarišče nekako s sredine Šmaraškega hriba. Posnetek je zajel vas, njive za vasjo v času košnje in  prekrite z ostrnicami, v ozadju pa se nam kažejo še vsa južna pobočja, ki  zaključujejo Loško dolino. Razglednica nam nudi  pogled na vas, ki  ga zagotovo nikoli več ne bo. Ostrnice so enkratna rešitev, saj naše podnebje ni ravno naklonjeno sušenju sena. Še posebej  so primerne za sušenje detelje. Kdor je že izkusil zdajvajne ostrnic, bo zagotovo pritrdil, da je to mukotrpno in dolgotrajno opravilo,  še zlasti, kadar to počnemo v najbolj vročem delu dneva.  Izdelava  zahteva veliko volje, vztrajnosti  in prakse, da ti uspe narediti takšno, kot ostrnica mora biti.

Najprej je potrebno pripraviti pravšnjo ostrnico – to je posušen, okleščen vrh smreke ali jelke.  Na njivi jo najprej  trdno zasadimo v tla, da pod težo bremena in vetra ne klone.

Sledi pravilna tehnika obdevanja; seno nalagamo okrog tanke ostrnice od prvega rogla navzgor s prav posebno tehniko, ki omogoča, da se obdeto seno   posuši in ne zgnije, ter  da ga veter ne raznese. Do višine rok obdevamo s tal, nadaljujemo  pa se s pomočjo zdevaunәh luojtәr in podajača.

Sodobni načini sušenja sena — presuševalne naprave in baliranje — in naglica sta glavna krivca, da ostrnica, včasih stalnica naših poletnih polj, postaja iz leta v leto  redkejši pojav. Da nanjo nebi prehitro pozabili, so ji občinski možje namenili kar celo prireditev z naslovom “V deželi ostrnic”. Ta poteka na jasah okrog gradu Snežnik vsako leto v zgodnjem poletju, to je delu leta, ko je posneta tudi naša razglednica.
____________________________________________________________

Takoj za vasjo se njive zvijajo v loku, od tu tudi njihovo ime — Krvice. V sami vasi, na desni, se nad hišami dviga zvonik cerkve sv. Benedikta.  Pogled na samo cerkev zakriva velika podolgovata stavba, to je Šumradova trgovina.Od zvonika desno, preko polja, vse do hriba vodi temna črta. To je grmovje, ki obdaja kolovoz imenovan Po ul’cah, ki iz vasi pelje v peskokop (Kozarskә peščjәnәk). V zgornjem desnem  vogalu je skoraj neporaščeno, položno pobočje Tašce.
Na desni sta Mali in Veliki Kuceljše povsem naporaščena. Tako golega Kuclja sama nimam v spominu. Zato pa se se v ozadju lepo vidi tudi vrhuska cerkev sv.Tomaža. Na levi, ob vznožju Kuclja, se med drevjem skriva vas Vrh.
Svet na spodnji tretjini izreza je šmaraška Vidrna,  do potoka Obrh (do brajga), ki teče po najnižjem delu pred vasjo.Skrajno leva stavba je Lәhčuov skedin, skoraj nov je, saj so ga zgradili povsem na novo, ko je stari, s slamo krit, pogorel. Ostalo so gospodarska poslopja in hiše na Petelinji gasi. Za vasjo pa stoji ostrnica pri ostrnici.
Svetla hiša na sredini je Krašoučkova. Pred njo in proti desni pelje cesta v smeri Šmarate. Zadnja hiša ob tej cesti je Markova.Na  cesti se desno spusti pot, ki vodi do potoka Obrha. Tu je bilo eno od treh napajališč za živino v vasi – pod Markovo hišo ali v valuvah. Še eno je bilo na začetku vasi – pr’ Šәmuonә ali na Dulә.Na drugi strani vasi, v smeri gradu, pa so gnalә na udo h muastә ali na Perkusә. Pod Markovo hišo je bil tudi najpogostejši punkt, kjer se je v času kolin pralo svinjska čreva (čejva). Joj kako je zeblo v roke!!
Koliko razglednic smo na naših straneh objavili! Znamk je bilo pa doslej bolj malo. Tokrat je  na razglednici jugoslovanska znamka za 0,15 din, oz. 15 para. Ni služila svojemu namenu, saj ni bila odposlana. Na njej je zapis naše takratne skupne domovine Jugoslavije v cirilici (Југославија). Nekatere druge znamke iz te serije  imajo napise v latinici. Slika prikazuje avtocesto (Аутопут). To isto znamko so izdali vsaj še v temno modri barvi v isti vrednosti in v sivi barvi za vrednost 0,25 din.

____________________________________________________________

koučna štanga = težka, zašiljena kovinska palica, ki služi za izdelavo luknje v zemlji in za zasajanje ostrnice.

zdevaune luojtre = za ta namen posebna, samostoječa, lesena, trinoga lestev

podajač =tudi namenske, manjše, triroge vile

din = jugoslovanski dinar; 1 din = 100 para

____________________________________________________________

Dopolnjeno 14. 6. 2011

V glasilu Obrh, številka 2/2011 , so na straneh 36-39 objavili ta prispevek.

 

Številka 2/2011
 

Strani 36-39

____________________________________________________________

Dopolnjeno 19. 10. 2012

Ugotovili smo avtorja fotografije
____________________________________________________________

Kraj: Kozarišče

Datum:pred letom 1960

Avtor:neznan Jože Žnidaršič

Zbirka: Marija Bavec

Skenirano: 16. 9. 2010

Oblika: fotografija

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. marijaleskoveckunstek permalink
    14. 12. 2010 09:17

    V današnjem dnevu, ko je zunaj tako mraz, je ta posnetek zelo dobrodošel. Me kar pogreje, ko pomislim na vso tisto vročino ob delu pri obračanju detelje, zgrabljanju in da ne govorim obdevanju. Še dobro, da sem bila v družini, kjer je to delo opravil moški sestav družine.

    • Janja Kozarka permalink
      14. 12. 2010 10:29

      Jaz pa ne, pri nas je bil od moških samo oče, vse ostalo pa ženske.
      Obdevala je tudi stara mama. Jaz sem grabila in podajala že kot deklica, zato vem, kako je to naporno.
      Danes obdenemo samo še kakšno deteljo in nam je to bolj v zabavo in poduk mlajši generaciji, da se ne bo vse tako hitro pozabilo.

  2. 14. 06. 2011 15:30

    Prispevek sem dopolnil s povezavo na glasilo Obrh.

  3. 19. 10. 2012 10:58

    Ugotivili smo avtorja fotografije

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: