1934 Rakek – Kralj Aleksander
Prispevek istega dogodka –> naslednji
Dopolnjeno 20.1.2011_______________________________________________________
Ta prispevek smo prvič objavili 1. aprila. 2010. V njem smo na podlagi popolnoma napačnega sklepanja zagrešili toliko napak, da je izpadel skoraj kot prvoaprilska šala. Iskreno se opravičujemo.
Nova dejstva, do katerih smo se prikopali z intenzivnim iskanjem podatkov, smo objavili naslednjem prispevku o istem dogodku. Pred kratkim pa je Metka še ugotovila, da je bila slika objavljena v časopisu Slovenec, 23.10.1934 na strani 3 (vir 6,5M). Hkrati je ob fotografiji zapisano:
Francoski predsednik Lebrun se poslavlja na postaji Rakek. Fotograf ga je ujel v trenotku, ko je zbrani mladini v slovenskem jeziku zaklical: Živela Jugoslavija. Čisto na levi Paul Boncour, tretji od desne strani marsejski župan g. Ribaud.
V časopisih so o Lebrunovem obisku precej pisali.
- V časopisu Slovenec z dne 17.10.1934 so pisali o njegovem postanku v Ljubljani na poti v Beograd.
- Jutro 17. 10. 1934 na 2. strani piše o žalni slovesnosti na Rakeku v članku: Delegacija verdunskega polka v Ljubljani.
- Jutro 26. 10. 1934 je objavilo kar dva prispevka o slavju na Rakeku:
- Nauk z Rakeka na 1. strani in
- Naše sokolstvo – kralju Zedinitelju na 3. strani
Objavljeno 1.4.2010 _______________________________________________________
Po izročilu je na fotografiji kralj Aleksander, ki se je na poti z vlakom ustavil na Rakeku.
Res, v ozadju in skozi okna vagona vidimo skale, kot so na železniški postaji Rakek.
____________________________________________________________
Pa poskusimo uporabiti domišljijo in na osnovi fotografije zgraditi zgodbico:
Vlak se je ustavil na postaji. Verjetno je zjutraj pripeljal iz Italije. Iz Ljubljanske strani bi pripeljal sredi dneva. Vožnjo čez Ljubljano bi zagotovo iskoristili, da bi kralj pozdravil množico. Najbrž so lokomotivo na postaji oskrbeli s premogom in vodo. V tistem času je bil Rakek zadnja jugoslovanska železniška postaja in je zato logično, da so na postaji oskrbeli lokomotivo.
Jasno je, da gre za pomemben obisk. Ob vlaku so zbrani sami imenitneži. Kratek postanek so izkoristili, da so pretegnili noge in pokadili cigareto. V sredini posnetka je skupinica mož, ki je najpomembnejša. Brkati mož, z levo roko v žepu, ima dvignjeno desnico in pozo, kot da večvredno nagovarja ljudi, ki stojijo pri postaji, ob peronu. Poleg njega je mož v vojaškem šinjelu z vojaško kapo, ki ima obraz v senci. To bi lahko bil kralj Aleksander. Pregledal sem nekaj njegovih fotografij in podobnost je očitna. Levo od njega je mož, ki je tudi v plašču, črtasti hlačah, v roki drži cilinder. Še bolj levo je vojak z bogatimi epoletami in okrasnim pasom s sabljo. Ima brezhibno očiščene škornje z ostrogami. Verjetno je dežurni oficir ali pa član garde.
Zadaj, ob vagonu je še en vojak, z rdečim trakom na kapi. Rdeč trak je gotovo nekaj pomenil. Na prsih ima odlikovanja, sabljo, uniforma pa je bogato okrašena z gumbi.
Levo od osrednje skupine je trojka v pogovoru. Vsi trije so starejši, zreli ljudje. Za njimi je uniformiranec z bogato okrašeno šapko, v plašču. Sprva sem mislil, da je lahko v povezavi z vlakom, saj nima epolet. Sem pa opazil črto na hlačah, kar verjetno pomeni, da je tudi vojaška oseba. Poleg njega je še ena oseba z enako šapko, vidimo ga iz profila in to le zadnji del glave. Za njim stoji urejen mož v nekoliko svetlejši obleki in z metuljčkom. Iz drže, obleke in postavitve si predstavljam, da bi bil lahko oseba, zadolžena za protokol.
Desno od osrednje skupine stojijo možakarji. Prvi je v fraku in kadi. Za njim je še razmazana glava vojaka, ki se verjetno zelo hitro premika od desne proti levi.
Na fotografiji so sami moški. Kar šest je uniformirancev je. Vsi so urejeni, s kravatami, v temnih oblekah, v brezhibno zlikanih hlačah. Skoraj vsi nosijo brke. Razen enega so razkriti, nekateri klobuke držijo v roki.
Nekaj oseb je oblečenih v plašče, kar pomeni, da je fotografija nastala zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Glede na smer svetlobe je fotografija nastala zelo zgodaj zjutraj, v lepem sončnem vremenu.
Na vagonih ni videti kakšnih posebnosti, le desni vagon je nekoliko višji in ima tik pod vrhom dodatna okenca.
Najpomembnejši sicer izgleda mož, ki ima dvignjeno roko. Oseba levo od njega ima obraz v senci, pri nekoliko večji povečavi pa vidimo, da bi res bil lahko kralj Aleksander. Njegov obraz je nasmejan, drža pa sproščena. Moti le, da šinjel in kapa, ki ju nosi, nimata kakšnih “kraljevih” okraskov. |
|
Fotografija je kaširanana karton, ki služi hkrati tudi za okvir. Na karton je bila pritrjena vrvica za obešanje. Na hrbtni strani je žig Tujsko – prometnega društva za Notranjsko. Fotografija je bila del Društvene zbirke fotografij s številko 49. |
|
Kraj: Rakek
Datum: 19. 10. 1934
Avtor: Neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka fotografij Turistično prometnega društva
Skenirano: 9. 3. 2010
Oblika: Fotografija 23,5×17,5 cm kaširana na siv karton 33,5×27,4 mm
Prispevek istega dogodka –> naslednji
Fotogrfija je bila že objavljena v zborniku MEGA-LIST.SI—FRANCOSKA DOLINA, kjer je datirana 19.10.1934 in je opisan dogodek. Prosim popravi svojo zgodbico. V bodoče pa malo pobrskaj preden objaviš. Vsi nismo nevedni. Menim, da Cerknica nujno potrebuje kronista. Veliko veselja in uspeha še naprej pri svojem delu. lp. bs
Dragi BS!
Hvala za informacijo in datumu dogodka. Škoda, da nisi navedel, kje bi lahko pobrskal. Poskusil sem, pa z googlom do mega-lista nisem našel. Olajšal bi mi delo.
Globoko se opravičujem, če na podlagi mojega pisanja lahko kdo dobi občutek, da je neveden. Na začetku članka večkrat napišem, da je zgodba, ki jo napleteničim zgolj rezultat moje domišlije, tudi pri kralju Aleksandru. Na voljo imam zgolj fotografije, le na redkih je na hrbtni strani kakšna opazka.
Na tem blogu predvidevam, da je med ljudmi več vedenja o določenem trenutku ali kraju, kjer je fotografija posneta, kot je meni na voljo. Torej ne predvidevam, da so ljudje nevedni. Bojim se le, da svojega znanja in vedenja ne morejo deliti širše. Mesto za takšne podatke je v komentarjih te spletne strani dosegljivo vsem za pisanje in branje. Lahko pa podatke zapišem jaz, v takšnem primeru mi lahko telefoniraš ali jih pošlješ po elektronski pošti.
Našel!!!!
Na strani: http://www.notranjska.org/francoska/fr5.html je objavljena enaka fotografija, na kateri je napis:
Po pogrebu ???? kralja: Slovo franc. preds. Lebrun-a
S vzklikom: “Živela Jugoslavija” na Rakeku. 19.X.1934
Torej je bilo ustno izročilo in moje sklepanje napačno. Opravičujem se, če sem koga zavedel.
Kralj Aleksander Karađorđević je bil ubit v atentatu v Marseillu 9.10.1934 Verjetno se je zato francoski predsednik Albert Lebrun(možakar z dvignjeno roko bi mu bil po sliki v Biografskem leksikonu zelo podoben) udeležil pogreba. Nazaj grede pa se je ustavil na Rakeku (zadnji postaji v Jugoslaviji). Italijo je takrat že vodil fašistični Mussolini. Še naprej uspešno delo in veliko polemik Berta
Ja kaj vse bomo še odkrili. Predsednika Lebruna sem našel na fotografiji iz leta 1939 (http://www.gettyimages.com/detail/3359951/Hulton-Archive) Sami presodite, koliko mu je podoben.
Sedaj je zadeva precej bolj jasna. Na fotografiji sta v bližini Lebruna dva jugoslovanska oficirja. Oficir v ozadju z gumbi in dve okrašeni šapki nekoliko bolj levo so pa francoski.
O atentatu na kralja Aleksandra sem našel dva videozapisa
– http://www.youtube.com/watch?v=SrruCOZwxKA&feature=related,
– ta pa je iz “Filmskih novosti” – http://www.youtube.com/watch?v=RfxL67Uqp6E&feature=related
Trije so me že opozorili, da je tipkarska napaka v poročilu o predsedniku Lebrunu na Rakeku. Pa ni. V časopisu so res napisali “v tistem trenotku”. Najbrž so takrat res tako rekli.