Cerknica 1964/65 1.a

2. 02. 2011

Prvarje šolskega leta 1964/65 je učila tovarišica Bibijana Bavdek.

Vstop v prvi razred je kot prva ljubezen. Za vedno veš kako je bilo, s kom si sedel, kako si osvajal prve ravne, poševne in navpične črte. Roka ni ubogala, prsti so krčevito stiskali svinčnik, da so bili čisto beli. Pritisk je bil tak, da se je poznalo čez več listov spodaj. Tovarišica je poprijela za drobno neveščo učenčevo ročico in jo uvajala v svet pisane besede. Dobra je bila tovarišica Biba!

To šolsko leto smo vsi osnovnošolci pričeli pouk še v stari šoli na Veliki gasi. Še pred koncem koledarskega leta, smo se preselili v novo šolo. Klopi so bile nove. Torbo je bila pri strani, medtem, ko je bila stara šolska klop v stari šoli narejena tako, da je bila torba pod klopjo.

Klop je bila iz svetlečega ultrapasa, na katerega se ni dalo tako pisati, kot na staro leseno, a vseeno so se našli mali vragci, ki so z nožkom vrisali črte, črke ali številke in jih tako za vedno poškodovali. Najpogosteje so bile začetnice imen, priimkov…

Pojavile so se prve puščice s fršlusam (zadrgo.)

Jadranka Janeš mi je z veseljem in brez vseh težav pomagala pri prepoznavi. To so bili pozneje njeni sošolci, v tretjem razredu, ko je prišla v Cerknico.

	V prvi klopi od leve proti desni: Ksenija Trotovšek, Jasna Kopitar, Nada Jankovič, Eva Žnidaršič, druga klop, Franci Zakraješek, Dragica Kralj, Vojko Otoničar, zadaj, Škerl Janez, za njim, Anica Mikše.
	Tatjana Likar, za njo Irena Klančar in Franci Cimermančič Maja Urh, Matjaž Obreza, Matjaž Žnidaršič, Milan Milovanovič je malo skrit. Zadaj sta Stanka Malc in Vlado Šivec
	Kebe Alojz spredaj, za njim Cvetka Bogovčič in Srečko Tavželj.
slika	Tovarišica Bibijana je bila vedno lepo urejena.
	”Odrasla” pisava.