Skip to content

1931 Sarajevo – Spomin na brata

18. 04. 2020

Na fotografiji je mlad par na pragu skupnega življenja: Franc Lavrenčič, brat mojega deda Ivana, s svojo lepo izvoljenko Tončko. Posneli so ju v ateljeju Foto “Rekord” v Sarajevu na njun poročni dan novembra leta 1931. Franca, vnuka Andreja z Unca, je pot zanesla na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Doma so ga klicali Aci.

Na sliki ima Aci malo manj kot osemindvajset let, njegova žena Tončka, rojena Meštrović, pa dvajset let in pol. Oba sta svečano oblečena. Tončka je v krznu z zanimivim klobučkom na glavi; Aci v beli srajci s kravato, njegov suknjič da slutiti, da ima na sebi prav čedno obleko. Žal se pri obeh ne vidijo podrobnosti, ker je že originalna fotografija na papirju pretemna. Sklepam, da sta po poroki živela v Sarajevu, po drugi svetovni vojni pa v Zagrebu.

Oče Marjan mi je vedno s ponosom pripovedoval o stricu Aciju, ki je bil po poklicu arhitekt. Ded Ivan je bil trinajst let starejši od svojega brata Acija. Pravil mi je, da je bil Aci kot otrok zelo neješč fantiček in ga je mati težko pripravila do tega, da bi kaj pojedel. Pri njem, pri Ivanu v naročju, pa je vedno pojedel prav vse do konca, ker je večino pojedel Ivan.

Imel sem največ kakšnih deset let, ko je bil ded Ivan pri nas na obisku. Hodila sva naokrog in bilo nama je lepo. Nekega dne sva se napotila proti bližnji železniški postaji v Kranju. Mednarodni potniški vlak se je ustavil na kolodvoru. Mislil sem, da sva prišla opazovat vlake. Bil sem presenečen, ko me je ded prijel za roko in sva nenadoma vstopila v enega od vagonov. V nekem kupeju se je začel ded prisrčno pozdravljati z nekim neznancem, takoj zatem mu je predstavil še mene. Mož na vlaku je bil stric Aci. Pogovarjali smo se le nekaj minut in z dedom sva morala izstopiti, saj je imel vlak le kratek postanek. Aci se je vračal iz tujine, z dedom pa sta se vnaprej dogovorila za srečanje. Kasneje nisem videl Acija nikoli več. Domnevam, da je precej potoval. Nedavno me je presunil rodoslovni podatek [1], da je Aci preminil zaradi srčnega infarkta na vlaku med Dunajem in Zagrebom. Oba z ženo počivata na zagrebškem Mirogoju.

O ženi Tončki ne vem ničesar, Aci pa je bil predan svojemu poklicu. V obdobju med obema vojnama je bil eden izmed pomembnih projektantov moderne v Bosni in Hercegovini. Leta 1928 je začel študirati arhitekturo v Pragi, vendar je že po enem letu študij prekinil, ker je želel “ustvarjati arhitekturo”. To je potem tudi resnično počel, čeprav je imel uradno priznano le srednjo tehniško izobrazbo. Od leta 1932 do leta 1942 je projektiral v duhu moderne nekaj pomembnejših objektov v Sarajevu. Po vojni je bil še posebno ustvarjalen pri gradnji večjega števila objektov v Zagrebu in Tuzli. Stanovanjsko naselje Crni Vrh v Sarajevu so leta 2012 razglasili za nacionalni spomenik BiH. Zgradba glasbene šole v Tuzli je eden izmed njegovih najboljših dosežkov. Zaradi poškodovanosti objekta ni razglašena za nacionalni spomenik, čeprav so jo za to predlagali. Objekt je poškodovan zaradi posedanja terena, kar je nasploh velik problem v Tuzli [2].

Antonija (Tončka) Meštrović je bila zelo lepo dekle. Z Acijem se je poročila v nedeljo 1. novembra, kar bi bil pri nas nenavaden datum. V Bosni je to bolj ali manj navaden dan, takrat gredo le katoliki na grobove in se skromno poklonijo pokojnim.

Ni mi poznano, ali je bila kaj v sorodu s hrvaškim kiparjem in arhitektom Ivanom Meštrovićem.

Ni dopolnila niti petinpetdeset let, ko je ovdovela. Moža Acija je nadživela za devetindvajset let.

Na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini so Franca (Acija) vzeli za svojega. Njegov priimek so zapisovali na koncu z mehkim č. Tam je bil Franjo Lavrenčić.

Aci je bil najmlajši izmed treh Maksovih sinov, imeli so še dve sestri. Moj praded Maks in njegov oče Andrej nista doživela niti šestdeset pomladi, Aci je živel le malo dlje. Mati Jožica mu je umrla, ko je imel komaj dvanajst let, očeta Maksa pa je izgubil pri štirinajstih. Njuno vlogo sta prevzela starejša brata in sestri.

Svojemu bratu Ivanu je Aci podaril poročno fotografijo, zadaj pa zapisal:

V spomin na Tvojega brata Acita in na njegovo ženo Tončko! Zgodilo se je dne 1. nov. 31 ob 5 uri pop.
Aci

Fotografijo so razvili v ateljeju Foto “Rekord” Sarajevo dne 13. novembra 1931, kar je razvidno iz žiga.

Viri:

Kraj: Sarajevo
Datum: 13. 11. 1931
Avtor: Foto “Rekord” Sarajevo
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 21. 3. 2020 – Janez Lavrenčič
Oblika: skenirana datoteka

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: