Skip to content

1952 Šmarata – Oščevi, Šmarata 1

6. 02. 2011

Oščevi iz Šmarate 1, poleti leta 1952 so na klopci pred hišo.

Kamnit portal nad vrati, z vodoravno preklado,  je imel napis A. M. (od Avsec Matija) 1801. Okno desno od vrat je zaprto s polnimi, lesenimi polkni. Za njimi se v hiši nahajajo notranje stopnice (štejnge). Okno povsem na desni je od shrambe (od špajza). Okno nad Nežo je napol odprto in daje sveži zrak v glavno sobo  (v hišo).

Hišni priimek Avsec se v dokumentih pogosto zamenjuje z Ovsec in obratno.

Za klop’co raste vrtnica plezalka (gatroža) in se po hiši vzpenja nad portalom. Lepo! Vse polno je senc. Sliki daje poseben čar  rjav odtenek.

____________________________________________________________

Marijo – dekletce s slike – je, tako kot mnoge druge, pot zanesla na tuje. V Nemčiji si je našla delo, ustvarila družino in ostala do današnjih dni. Ta sliko je za spomin odnesla s seboj. Iz Nemčije nam je o sliki poslala tale zapis:

“Ta fotografija je bila posneta  neko nedeljo, ko so  bile vse tri hčerke doma. Francka in Marija sta prišle iz Ljubljane, tam sta obe delali. Fotografa je priskrbela Francka. Neža je ponavadi v nedeljo popoldne obiskovala  svoje starše, sin France je bil takrat pri vojakih. Moja mama  ni gotova ampak pravi, da so morali praznovati  en rojstni dan. Verjetno je bil Franckin. Bilo je narejenih še več fotografij. Na eni sta samo Francka in Marija, na  eni sem pa samo jaz.”

____________________________________________________________

Še nekaj Marijinih (dekličinih) spominov na rosna leta v Loški dolini:

“Morda sem bila stara 4 ali 5 let. Bila sem lačna, pa sem prosila mamo kruha. Stara mama so mi kruh namazali s smetano pobrano iz mleka in posuli s sladkorjem. To je bilo tako dobro, da se tega spomnim zmeraj, ko kaj dobrega jem. Samo še stare mame kaura skuhana v peči se lahko meri s tem.

Pozimi, ko je bilo dosti snega, in v Loški dolini ga je bilo zmeraj polno, smo bili otroci s cele vasi zunaj in smo se sankali po cesti, po sredi vasi navzdol, do trde teme. Cesta je bila  na koncu čisto gladka. Naslednje jutro staršem v posebno veselje, ko so morali po njej po vodo.”

Starše in stare starše so še vikali.

  • Neža, r. 1916 je bila poročena v Kozarišče k Mihovim.
  • ata Matevž, r. 1883
  • mama Frančiška r. 1891, Kočevar v Viševku.
  • Marija, r.1930,  življenjska pot jo je kasneje odpeljala na obalo, v Koper.
  • Francka (Frančiška), r. 1923, je  v Ljubljani vzela Gustija (Avguština Tivadar) in postala Ljubljančanka.
  • Marijina hči Marija je v naročju starega ata, kot dvoletno dekletce z veliko pentljo v laseh.

____________________________________________________________

kaura = koleraba  in tudi  enolončnica iz kolerabe, krompirja in fižola, ki je kulinarična posebnost naših krajev.

____________________________________________________________

Vir: družinsko drevo, Marija Herceg

knjiga Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem II

Kraj: Šmarata
Datum: poleti 1952
Avtor: neznan iz Ljubljane
Zbirka: Jože Ovsec
Skenirano: 25. 12. 2010
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: