1962 Pudob – Naložen voz
Bogati gozdovi, ki obdajajo Loško dolino so vedno nudili zaslužek in vir preživetja številnih kmečkih družin.
Posek in furanje lesa je bilo najpogostejše v zimskem času, ko na kmetiji ni bilo drugih večjih opravil.
Skrben furman je z delom začel zelo zgodaj. Vsaj ob peti uri zjutraj so morali biti konji dobro nafutrani z ovsom, senom, koruzo, vsa oprema na tajsәlnә pripravljena že prejšnji večer, tako da se je do sedme ure odpravil od doma. Seboj je vzel vrečo sena za konja ter svojo suho malico. Hlode je bilo najprej potrebni zvleči in prepeljati na mesta, ki so bila dostopna vozovom. To delo je opravili s forajtarco in naprej na prvi prejәmi, ob snegu pa na kratkih vprežnih saneh. Klade in hlode je po legah s pomočjo henduka, cepina ali celo konja navalil na voz. Z napolnjenim vozom lesa se je vrnil do druge ure, da ga je lahko prodal na žagi Marof ter ostalih številnih žagah po Dolini.
Kot dodaten zaslužek so furmani na železniško postajo Rakek vozili tudi žagance. V zimskem času so jih naložili na dolge vlečne sanke. Za varen spust od Varha (Vrh) proti Gornjem jezeru so na zadnji del sank namestili mačke, ki so zavirali po zasneženi in zaledeneli cesti. Imeli so podaljšano desko, na kateri je furman lahko stal in z podaljšanimi vajeti brzdal konja. Za letni prevoz so uporabljali tajsәl, pod katerega so navezali prjәčno in vanjo naložili malico, krmo za konja, dodatno oblačilo. Izkoristiti so znali vsako vožnjo in tako ob vrnitvi pripeljali živila, ki jih je v domačem kraju primanjkovalo: sladkor, sol, petrolej….
____________________________________________________________
Slovarček:
- furanje: prevažanje s konjsko vprego
- furman: voznik konjske vprege
- nafutrani: nakrmljeni
- tajsәl: vrsta voza
- forajtarca: močnejša vaga, kadar sta vlekla dva konja
- prva prejәma: prvi del voza
- klada: hlod, osem metrov dolg kos debla
- lege: prečno na voz nameščena močnejša kola
- henduk: pripomoček z pregibnim polkrožnim jeklenim in na koncu zakrivljenim oklom
- cepin: pripomoček z jeklenim fiksnim in krajšim oklom
- žagance: deske
- mačke: zakrivljene jeklene palice
- prjәčna: leseno korito
- lesena kula: lažji voz
- makunčeva: iz lesa drevesa mokovnika
- uapәlne: zgornji prečni del prve prejәme (na vrtjivi osi) in zadnje prejәme (fiksna), kjer leži naložen les
- ročice: stranski količki na vozu za širino naloženega lesa
- polajtran: okoli naloženega lesa nameščena dolga veriga, ob strani ovita in upognjena leskova veja, ki je na konco pripeta z drugo krajšo verigo
- sura: drog med prvo in zadnjo prejәmo
- kjәtne: verige
- kausli– samčәk, tuplar, drajәr: vlečne verige z močno konico- enojni, dvojno, trojni
- rajs: krajša, debelejša veriga
- šina: jeklen obod lesenega kolesa
- hlapәc: opornik, podstava
- kontrapjәza: na vzvod
- črn šmir: črna gosta mast za podmazovanje
- ta črnә polž: črni gozdni polž
____________________________________________________________
Viri:
- Stanislav Hace
- Janez Kebe: Loška dolina z babnimPoljem II. del
Kraj: Pudob
Datum: 1. 8. 1962
Avtor: Pavla Štrukelj
Zbirka: Slovenski etnografski muzej; Teren 19; št. fotografije: F0000019/290
Skenirano: 17. 12. 2009 (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: datoteka
Samo par kilometrov razlike je med Cerkniško in Loško dolino, a se pomenovanja za posamezna orodja kljub temu razlikujejo.
V Dolini porajtlane, pri nas pa porajklane z rajklom.
Kauslә so pri grebә ali grebe. Te so zabite v klade na zadnjem delu voza, zesәguro (varnost).
Lubje, ki je ostalo od olupljenih hlodu ali klad, je bilo primerno tudi za kurjenje v krušni peči. Če so hlode olupili še v gozdu je lubje ostalo tam. Kadar so les pripeljali v Vodonos, smo potem to lubje s kareto speljali domov. To delo ni bilo težko, zato je pripadlo otrokom ali kakemu strejšemu, ko težkih del ni zmogel več.
Z “grebi” smo vlačili tudi hlode po vlakah (drčah) proti vodi. Konji so bili naučeni, da so stopili vstran, (že ko niso ble šrange napete), če je šla klada (hlod 8m) sama po vlaki naprej. Ob zacuku se je greb spulil. V nasprotnem primeru bi povleklo konje za sabo…
V hudih strminah je bilo zabitih več grebov; to je bla prava “vlaka”, (kot vagoni pri vlaku). Tako, da so konji vedno vlekli, ko je postalo pretežko smo s capinom spulili (odbili) en ali dva dela grebov in se kasneje vrnili po ostali del “vlaka”.
Zanima me, če kdo ve ali sta henduk in kantajzel eno in isto ordje ali dve različni? Kaj bi bil kantajzel, če gre za drugo orodje?