Skip to content

1920 Cerknica – Šerkov mlin in žaga

6. 04. 2011
tags: ,

Ob cesti v Begunje, na desni strani, malo pred nogometnim igriščem, še danes stoji poslopje tega mlina. Slika je nastala okrog leta 1920. Tu je bil mlin z dvema paroma kamnov in žago v lasti Daneta Šerka. Dane Šerko je odšel v Ameriko in nato v Avstralijo. Mlin že od konca devetnajstega stoletja ni več mlel. Po navedbi domačinov je bil opuščen leta 1906. Zadnji lastnik hiše, ki je še tam stanoval, je bil Franc Meden. Hiša je zdaj prazna in v precej slabem stanju.

Sam pa se spominjam, da se je v času mojega otroštva na tej žagi še žagalo.

Fotograf Rado Kregar je poslopje fotografiral s slivniške strani. Bolj nam je poznan pogled na poslopje s ceste v Begunje.
____________________________________________________________

Brez šol in računalniške tehnike je notranjski kmet znal energijo tekoče vode spremeniti v uporabno energijo, ki mu je omogočila preživetje in zaslužek. Koliko znanja, spretnosti in vztrajnosti je bilo potrebno, da so ti preprosti ljudje napravili mlinsko kolo, mlinski kamen, venecijanko, prenose ter neverjetno arhitekturo gradbenih del pri zajetju in usmeritvah vodnega toka.

Od vsega tega spoznanja je najbolj kruto to, da vsa ta kulturna in tehhnična dediščina mlinarstva in žagarstva ob notranjskih potokih ugaša. Le tu in tam se še zavrti mlinsko kolo, zadrdra mlinski kamen in zapoje venecijanka.

V tem mlinu mlinskega kolesa že dolgo, dolgo ni več, pa tudi če bi bil, se ne bi mogel zavrteti, saj so pred nekaj desetletji strugo Cerkniščice speljali proč od tega malna.

Večina mlinov na cerkniškem je imela dva kamna: “ta beli kamen” za mletje pšenice, iz katere so dobivali finejšo moko za kruh in peko, ter “ta črni kamen” za mletje oblode (oves in ječmen za prašiče) in koruzne moke. Nekateri mlini so imeli tudi “sorški kamen”, na katerem so mleli ajdo, soršno moko (mešano žito — rž-proso, ječmen in pšenico) in koruzni zdrob.

Kamne so kupovali na dveh mestih. Bele, mehkejše iz konglomerata pri Kranju in črne, trše pri Ortneku na Dolenjskem.

____________________________________________________________

Enostavno lahko rečemo, da je to vodno kolo naprava za zajemanje kinetične energije s površine vode (glede na drugačen način, ko vodno kolo prestreza silo gravitacije padajoče vode). 

 

Slovarček:

  • obloda: otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi,
  • konglomerat: kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom.

____________________________________________________________

Viri:

  • Dr. France Habe in Magda Šilc-Telič: Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Loškem polju ter Blokah nekoč in danes, Ljubljana, maj 1997, strani 7, 18, 19, 31.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: Rado Kregar
Zbirka:
Slovenski etnografski muzejZbirka Rado Kregar, št.fotografije: F0000260
Skenirano: 27. 1. 2011
Oblika: Digitalna datoteka skenirane fotografije

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: